Ko zmanjka argumentov proti zakonu, na vrsto pride vzbujanje zavisti

Datum:

Inštitut 8. marec Nike Kovač je začel referendumsko kampanjo o Zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije graditi na izrazito negativnem čustvu – zavisti. Z namenom seveda, da bi ljudem čim bolj zameglili, kaj vse dobrega jim zakon v resnici prinaša.

Mobilizacijo javnosti z vzbujanjem socialnega nezadovoljstva in zavisti so začeli med vikendom, in sicer tako, da so začeli na negativen način izpostavljati imena nekaterih najpremožnejših Slovenk in Slovencev. Objavili so namreč, s kolikšnim premoženjem razpolagajo, izpostavili njihove poslovne povezave ter jih s tem postavili v nasprotje z ljudmi, ki se stežka prebijajo iz meseca v mesec.

To so osebe, ki so se znašle med njihovimi tarčami

V nizu objav so izpostavili predsednika uprave NLB Blaža Brodnjaka in zapisali, da bi moral delavec z minimalno plačo delati več kot 117 let, da bi zaslužil toliko, kot Brodnjak zasluži v enem letu. Ob tem so se osredotočili na višino njegove plače in na to, kaj bi zanj predstavljala uveljavitev interventnega zakona. Na seznamu njihovih tarč se je znašel tudi peti najbogatejši Slovenec v letu 2026, Boštjan Bandelj. Pravijo, da ima lastnik podjetja Belektron 343 milijonov evrov premoženja, ki ga je ustvaril na račun onesnaževanja našega planeta. Obregnili so se tudi ob lastnico podjetja Mediasi, ki dobavlja medicinski material javnim zdravstvenim zavodom, Diano Dimnik. Izpostavljajo, koliko milijonov evrov poslov je podjetje v zadnjih desetih letih ustvarilo z javnimi zdravstvenimi zavodi, pa tudi višino ustvarjenih dobičkov, pri čemer seveda ne skrivajo kritike nad tem, da se dobički ustvarjajo tudi z denarjem, ki ga vsi prispevamo za javno zdravstvo.

Inštitut v objavah omenja družino Šešok iz podjetja Iskra, ki je na letošnji lestvici najbogatejših Slovencev zasedla drugo mesto. Izpostavljajo, da je njihovo premoženje za 26 odstotkov višje kot lani, omenjajo pa tudi, da je Iskra, ki jo imajo v lasti, nedavno prevzela hrvaško ladjedelnico, kjer nameravajo proizvajati vojaške ladje. Seveda pa se niso pozabili obregniti niti ob najbogatejša Slovenca, Vesno in Darija Južno, sicer lastnika skupine Perspektiva in pomembna delničarja Petrola. Navajajo višino njunega premoženja (622 milijonov evrov) in dodajajo, da je to približno 22 odstotkov več kot lani. Ob tem pa izražajo prepričanje, da bo premoženje v prihodnje še višje na račun višjih marž za gorivo.

Objave Inštituta 8. marec (Vir: Družabna omrežja)

Poleg zavedanja, da premoženje podjetnika ni enako njegovemu osebnemu letnemu dohodku, je v diskusijah o uspešnih podjetjih na mestu tudi upoštevanje gospodarskega prispevka takega podjetja (koliko ljudi zaposluje, kakšna je višina izplačanih plač, prispevkov in davkov ter kolikšna je ustvarjena dodana vrednost). Na to na omrežju X opozarja voditelj oddaje Kdo vam laže? Boris Tomašič: “Čestitam zakoncema Južna. Imate morda podatek, koliko zaposlenim dajejo delo in plače njuna podjetja? Morda lahko poveste, koliko davkov in prispevkov sta sama in njuna podjetja plačala državi v preteklem letu?”

Tako se je odzval premier

Najnovejša kampanja Inštituta 8. marec je zmotila dolgoletnega prvaka SDS in premierja Janeza Janšo. “Brez da bi koga zagovarjal, vendar pa je tale kampanja Inštituta 8. marec dvakrat umazana,” izpostavlja na omrežju X in pojasnjuje, zakaj meni, da je tako. Umazana se mu zdi, ker gradi na spodbujanju zavisti. “Zavist je najbolj trdovratno negativno čustvo. Pohlep je še možno pogasiti, zavisti nikoli,” pojasnjuje in dodaja, da se je treba zavedati, da na zavisti nikjer in nikoli ni mogoče graditi države blaginje in dobre prihodnosti. Drugi razlog za umazanost kampanje pa vidi v tem: “Ker ima podpisana gucci socialistka dražje stanovanje kot direktor NLB, plačuje pa mnogokrat manj davkov kot on. Da o škodi, ki jo po naročilu in plačilu iz tujine počne Sloveniji, niti ne govorimo.”

Če že imajo na inštitutu tako v zobeh najpremožnejše, pa je zanimivo, da jih nikoli ne zmoti niti premoženje enega najbogatejših tujih financerjev, Georgea Sorosa. Na to dejstvo je opozoril novoizvoljeni ljubljanski mestni svetnik Aleksandar Repić, na družbenih omrežjih znan kot Nepridiprav. Razlog za to je seveda dejstvo, da njegova organizacija Open Society Foundation (OSF) že desetletja financira organizacije, ki delujejo na področju človekovih pravic, demokracije in civilne družbe. Da se je med financerji konkretnega inštituta znašla tudi Soroseva OSF, je prejšnji teden med drugim izpostavljal portal Preiskovalno, ko je razkrinkal povezave nevladnikov s politiko, nadzornimi institucijami in mediji (več tukaj).

Z naštevanjem premoženja določenih posameznikov se seveda zlahka preusmerja pozornost od celotne vsebine zakona in od dejstva, da ta prav vsem prinaša koristi. Med drugim upokojencem ne bo več treba plačevati prispevka za dolgotrajno oskrbo. Vsakomur je seveda jasno, koliko bo to pripomoglo nekomu, ki se stežka prebija iz dneva v dan. A če bi na strani Inštituta 8. marec to izpostavili v zvezi z interventnim zakonom, bi res težko zagovarjali, zakaj so proti njegovi uveljavitvi.

A. H.

Sorodno

Zadnji prispevki

Levica z norim predlogom: zaseg praznih stanovanj in dedovanje največ petih nepremičnin

Skrajna francoska levica (gibanje La France Insoumise) je v...

Izenačitev pogojev pri sodelovanju v kampanjah

Končno se je začelo premikati. Stranke, ki imajo v...

So kriminalisti na okoljskem ministrstvu preiskovali vlogo Tine Seršen pri kanalu C0?

Kriminalisti naj bi na ministrstvu za okolje v četrtek...