Že dolgo se šušlja, da so se elite počasi naveličale Vladimirja Putina. Disidentski glasovi Putinove kronske elite, ki jo je sam pomagal ustoličiti, so z vsakim mesecem neuspehov v Ukrajini postali močnejši, še dodatno pa so se okrepili v času, ko je Ukrajina uspešno osvojila del ruskega ozemlja, kar je bilo leta 2022 praktično nepojmljivo. Zdaj je videti, kot da ga je izdal eden njegovih najzvestejših lakajev. Kaj se dogaja?
V nedeljo je televizijski voditelj Vladimir Solovjov govoril o razmerah v zahodnih obmejnih regijah države in trdil, da bodo ukrajinski “teroristični” napadi na rusko ozemlje morali imeti hude posledice. Še bolj pa je zanimivo, kar je povedal potlej.
Napadi so vključevali usmrtitve članov “mreže Navalnega”, kar se nanaša na podpornike političnega aktivista in opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega, ki je februarja med prestajanjem zaporne kazni v popravni koloniji na ruski Arktiki umrl. Solovjov je dejal, da je zaradi vdora Ukrajine na rusko ozemlje, ki se je začel 6. avgusta, “nujen odstop” vodstva oz. “vrhovnega poveljnika”, saj so prejšnje krize pokazale, da je to najboljša pot do uspeha. Komentar je povzročil ogorčenje njegovih gostov, med katerimi je bil tudi član državne dume Andrej Guruljov.
⚡️Breaking ❗️
Russian propagandist Solovyev suggests Putin’s resignation. pic.twitter.com/8j4hDTglIa
— Anton Gerashchenko (@Gerashchenko_en) September 24, 2024
Ruska tiskovna agencija: gre za nesporazum
Neodvisna ruska tiskovna agencija Agency News je želela sporočilo politično sanirati tako, da je zadevo proglasila za nesporazum, ki naj bi izviral iz tega, ker so gostje slišali Solovjova izgovoriti “otstavka”, kar v ruščini pomeni odstop. Po navedbah Agency News je bolj verjetno uporabil izraz “stavka” in pozival k ustanovitvi “glavnega štaba vrhovnega poveljnika”, pri čemer je mislil na predrevolucionarni vojaški organ ruske cesarske vojske. Stavka je med prvo svetovno vojno služila kot poveljstvo vojske, ki jo je najprej vodil veliki knez Nikolaj Nikolajevič, kasneje pa njegov bratranec, car Nikolaj II. Sicer je taka razlaga na zelo trhlih temeljih, saj v okviru debate ne bi imelo smisla, če bi Solovjev pozval k predrevolucionarnemu vojaškemu vodstvu; jasno se tudi sliši, da je rekel “otstavka”. Pri čemer bi bilo za Putina alarmantno že to, če bi pozival k vladi starodavne vojaške hunte, saj to neposredno spodkopava legitimnost oblasti, ki jo ima ruski predsednik nad državo, in sproža dvome v neizvedljivost njegove odstavitve ali strmoglavljenja.
Ruske elite se že dolgo pripravljajo na Putinov odhod
Putin je seveda le človek, ki bo nekoč neizbežno dočakal svoj konec, zato se elite že vsaj desetletje pripravljajo na njegovo menjavo. Vojna v Ukrajini je priprave naredila le še bolj aktualne in intenzivne. Menjava vodstva v Rusiji ni nujno odvisna od odločilne izgube ali katerega koli drugega posebnega izida vojne proti Ukrajini. Vzročna zveza med spremembo vodstva v Rusiji in potekom vojne bi lahko šla v obe smeri in dogodka se bosta verjetno križala.
Glede na vseprisotnost države, šibkost ruske civilne družbe in zgodovinske okoliščine bo Putinov naslednik verjetno izšel znotraj sedanjega sistema, ki še vedno izvira iz krvave komunistične revolucije iz leta 1917. Možno, a malo verjetno je, da bo Putin sam imenoval novo vodstvo, saj je v preteklosti izpustil več priložnosti za imenovanje naslednika. Sprememba vodstva bo najverjetneje proces od zgoraj navzdol, ki ga bodo sprožili boji moči elit, ne družbeni proces od spodaj navzgor.
Vendar bi lahko določene dinamike od spodaj navzgor povečale pritisk na elite in jih spodbudile k prezgodnjemu iskanju alternativnega vodstva. Na primer nenadno poslabšanje ruskega gospodarstva ali nezadovoljiv izid vojne bi lahko povzročil nezadovoljstvo s Putinovim delovanjem med elitami, ki ga sprožijo politične in gospodarske posledice vojne. Vdor ukrajinske vojne v rusko regijo Kursk je bil prelomni dogodek, kjer se je zamajala Putinova podoba neizprosnega in nepremagljivega voditelja “ruskega sveta”.
Trije scenariji
Putinov naslednik bo verjetno izšel znotraj sedanjega sistema. Verjetni so trije scenariji: scenarij radikalizacije z naslednikom tipa Jurija Andropova, scenarij odpuščanja z naslednikom tipa Nikite Hruščova in scenarij fragmentacije.
Scenarij zahodnjaštva, po katerem ruske elite izločijo Putina, ker je Rusijo izoliral od Evrope in zahodnega sveta, ter ga nadomestijo z zahodno usmerjenim voditeljem po modelu Mihaila Gorbačova, je neverjeten, ker je Putin marginaliziral in ponižal liberalce ter jih naredil za tihe podpornike njegove Enotne Rusije. Zahodno usmerjene frakcije med ruskimi elitami praktično ni več. Jasno pa je, da se Putinov čas izteka. Nepremišljena izjava Solovjeva je le znak, da se je proces začel.
I. K.