Ker se je drugouvrščeni na letošnjih predčasnih državnozborskih volitvah Marjan Šarec odločil, da za vsako ceno, pa četudi le za nekaj mesecev, sestavi naslednjo vlado Republike Slovenije, se vse bolj pojavlja vprašanje, kako dolgo bo ta vlada zdržala in kaj lahko takšen “manjšinski paket” v projektnem sodelovanju s stranko skrajne levičarske ideologije istega imena sploh naredi za blaginjo države. Dokument, ki mu Šarec pravi koalicijska pogodba, je sicer nastajal ves prejšnji teden, ko so predsedniki strank sedeli za skupno mizo. Dokument je po poročanju režimskih medijev še zaupen, a nekaj podrobnosti je vendarle uspelo pricurljati v javnost. Glavna naloga morebitne sredinske koalicije ostaja skrajševanje čakalnih dob v zdravstvu. Poleg izkoriščanja vseh zmogljivosti bi vrste skrajšali s finančno injekcijo iz proračuna, težko več kot 100 milijonov evrov. Negotovi ostajata usoda Nove ljubljanske banke in usoda slovenskega gospodarstva nasploh, upravičeno pa se spet lahko tresemo, kaj bo s Slovensko vojsko. Pogovarjali smo se z Jelko Godec in Matejem Lahovnikom, ki pred nastopom Šarčeve manjšinske vlade nikakor nista navdušena.
Naj spomnimo. Koalicijska pogodba, ki jo je po propadu pogajanj z Novo Slovenijo Marjan Šarec v izjemno kratkem času uspel uskladiti do te mere, da je sprejemljiva za Levico, da podpre projektno vlado, buri duhove. Precej je govora o davkih, uvedba nepremičninskega davka je zapisana v osnutku, pa davčna razbremenitev 13. in 14. plače, razbremenili bi tudi plače najproduktivnejših, poenostavili zaposlovanje tujcev. Pokojnino za polno delovno dobo bi postopno dvignili na prag tveganja revščine in dvignili odstotek za odmero pokojnin.
Gradnjo drugega tira bi, čeprav smo ga preplačali, v tej koaliciji nadaljevali, kar seveda ni nobeno presenečenje, saj bodo v vladi tri stranke, ki so to krajo davkoplačevalskega denarja tudi omogočile. V azilno zakonodajo bi vpeljali jasne varovalke za preprečevanje zlorab instituta mednarodne zaščite, a resnega premika na bolje pri zaščiti slovenskih meja ni pričakovati, nova migrantska kriza pa se zdi neizbežna.
Ideje levice, zaradi katerih so ogroženi gospodarstvo, zdravstvo in varnost
Tudi zato se zdi sodelovanje z Levico, ki podpira Soroševo multi-kulti politiko Evrope brez narodov, zastrašujoče. Levičarske ideje slabijo evropsko varnostno vprašanje, tudi v Sloveniji, z dveh vidikov; ker so za prost pretok migrantov in ker bi še zmanjševali obrambni proračun, iz katerega je šlo v zadnjih letih že tako ali tako bistveno premalo denarja za Slovensko vojsko, ki jo je SD povsem ohromil. Zdaj naj bi bil Šarec pripravljen celo popustiti do te mere, da bi prelomil obljubo o gradnji dveh srednjih bojnih bataljonskih skupin, ki jo je Slovenija dala zavezništvu Nato, katerega del je. Takšna vojska ne bi bila učinkovita, z eno bojno skupino vojska nima na bojišču česa iskati, spet bi si napravili sramoto, se bojita tako nekdanji obrambni minister Aleš Hojs kot tudi dosedanji predsednik odbora za obrambo, Žan Mahnič.
“Temeljna težava je v tem, da je privatizacija po eni strani neizbežna, saj smo dali obljubo Bruslju, khrati pa je model prodaje izključno avtorstvo Cerarjeve vlade, pri čemer je prodajni model skrajno škodljiv za slovenske javne finance, ker po tem modelu mora država ostati največji posamični lastnik v družbi NLB in nihče ne more imeti večjega deleža kot država,” opozarja Lahovnik. Po njegovih besedah namesto da bi maksimalizirali, smo minimalizirali prodajno ceno. “Noben investitor ne bo pripravljen plačati visoke cene za delnico banke, v kateri bo država še naprej največji lastnik.”
Matej Lahovnik: “Cerarjev privatizacijski model bo ostal”
Treba bi bilo torej nujno spremeniti privatizacijski model NLB-ja, tako da bi dejansko prodali večinski paket delnic strateškemu investitorju, s čimer bi država pobrala tudi premijo za prevzem, z izkupičkom pa znižala javni dolg. “Bojim se, da vlada Marjana Šarca tega ne bo pripravljena narediti, ker bodo v tej vladi sodelovali tudi tisti, ki so avtorji tega zgrešenega privatizacijskega modela. Mislim, da moramo upoštevati, da je Šarčeva vlada odvisna od podpore radikalne levice, ki ostro nasprotuje kakršnikoli privatizaciji, zato mislim, da bo zdajšnji privatizacijski model ostal,” je še povedal Lahovnik.
Hkrati si bomo očitno lahko postavljali vprašanje, kdo bodo manjšinski lastniki oz. ali se ne bo preko privatizacije NLB-ja v Slovenijo na prikrit način vrnil sporen kapital in bodo banko na koncu obvladovali tisti, ki so tudi povzročili zadnjo finančno luknjo, sicer še meni nekdanji gospodarski minister, ki še dodaja, da v tem trenutku v nobeni resni vladi Evropske unije ne sodeluje stranka skrajne levice.
Ukinitev koncesij, kot želijo Luka Mesec & Co., bi bila velika napaka
Morda daleč najbolj problematično pa je področje zdravstva, kjer so razmere že zdaj tako nevzdržne, da bi se lahko ob neučinkoviti prihodnji vladi poslabšale do te mere, da bi sledil popoln kolaps. Jelka Godec, poslanska SDS, ki je v minulih štirih letih vodila preiskovalno komisijo o žilnih opornicah, pa se boji, da so pred nami še štiri leta v stilu Milojke Kolar Cerarc. “Vlada, ki je bila v odhajanju, se je ravno zaradi nje sprla, SD in DeSUS sta ves čas opozarjala na slabo ministrico, zdaj pa gredo te tri stranke spet skupaj v vlado, tokrat z Marjanom Šarcem,” pravi Godčeva, ki meni, da nova Šarčeva koalicijska pogodba ne prinaša izboljšav.
“Ne vidim nič konkretnega, če bo Levica sodelovala, sledi popoln razkroj javnega zdravstva, uničenje. Javno zdravstvo je tisto, ki porablja davkoplačevalski denar. Če jaz ustanovim neko bolnišnico in uporabljam davkoplačevalski denar, oni želijo slabiti z ukinitvijo koncesij, Levica pa ves čas govori, da bi bilo treba koncesionarje ukinit. Oni so del javnega zdravstva, a če to ukinemo, bomo ob velik procent javnega zdravstva,” še razmišlja Godčeva.
L. S.