Home Sproščeno Univerzum Kaj ima Evropa danes za zajtrk?

Kaj ima Evropa danes za zajtrk?

0
Kaj ima Evropa danes za zajtrk?
Foto: Pixabay

Po vsej Evropi danes poteka “Evropski medeni zajtrk”. V Evropski uniji smo edina država, ki je svojo avtohtono “Kranjsko čebelo” zaščitila. Pri nas pridelujemo številne vrste medu, vse slovenske čebelje pridelke pa lahko prepoznate po tipiziranem kozarcu. Večje količine medu so lahko za otroke zelo škodljive.

Kranjska čebela. Foto: Wikimedia Commons
Kranjska čebela. Foto: Wikimedia Commons

Slovenci že od nekdaj veljamo za narod čebelarjev. V Evropski uniji smo edina država, ki je svojo avtohtono “Kranjsko čebelo” zaščitila – to pomeni, da se pri nas ne sme gojiti čebel drugih ras. Najpomembnejša naloga čebel je opraševanje rastlin, s čimer pravzaprav omogočajo obstoj življenja na Zemlji. Medičino, ki je ne porabijo za lastno prehrano, jim odvzame čebelar. Med je odlično hranilo, njegova uporaba pa je zelo razširjena tudi v kulinariki.

Zdravilni učinki medu:
– ima protimikrobno učinkovitost proti številnim bakterijam ter nekaterim glivicam, preprečuje razmnoževanje bakterij;
– zdravniki ga priporočajo za celjenje ran, opeklin, raznih vnetij in izpuščajev;
– zaradi svoje hranilnosti je pomembno prehransko dopolnilo predvsem pri slabokrvnosti, nezadostni prehranjenosti, stresnih obdobjih in pri zmanjšani odpornosti imunskega sistema;
– pomirja, omogoča sprostitev in boljši spanec;
– pomaga pri izkašljevanju in olajša dihanje;
– umirja razdraženo kožo in se veliko uporablja pri izdelavi mil, šamponov, losijonov, krem …

Zakaj izbrati slovenski med?
1. Slovenski čebelarji pridelujejo kakovosten in varen med, skladno s smernicami dobrih higienskih navad v čebelarstvu in ostalimi napotki Čebelarske zveze Slovenije. Če uporabljamo med, ki je prepotoval pol sveta, da je prišel na police naših trgovin, s tem tvegamo, da je izgubil velik del svojih dragocenih hranil.

2. Pri uživanju medu in ostalih čebeljih pridelkov je pomembno, da uživamo pridelke okolja, v katerem živimo. Na ta način v naše telo ne vnašamo snovi, ki bi bile našemu organizmu tuje. Tako se izognemo marsikaterim želodčnim težavam in alergijam.

3. Slovenski čebelarji zagotavljajo sledljivost vseh izdelkov. Na nalepki mora biti označen polni naslov čebelarja, ki je med pridelal, kar pa ne velja za pridelke iz tujine.

4. Čebele so glavni opraševalci, katerim smo lahko hvaležni za pester izbor sadja in zelenjave v naši prehrani, pa tudi za druge botanične raznovrstnosti. S kupovanjem slovenskega medu aktivno skrbimo tudi za okolje, v katerem živimo.

Morda vas zanima tudi: Imate “hrano bogov” tudi na vaši mizi?

Foto: slovenskimed.si
Tipiziran kozarec. Foto: slovenskimed.si

Kako na prvi pogled prepoznati slovenski med?
Slovenski čebelarji so leta 2008 uvedli svoj tipiziran kozarec za med, ki čebelje pridelke slovenskega izvora že na prvi pogled loči od uvoženih. V teh kozarcih zagotovo najdete samo med, pridelan v Sloveniji, podrobnosti o čebelarju pa poiščete na etiketi. Tipiziran kozarec se nahaja v štirih različnih velikostih, vsi pridelki v njem pa so pod strogim nadzorom Čebelarske zveze Slovenije.

Medu ne smemo segrevati na temperaturo več kot 40 °C, kajti če preseže to mejo, izgubi zdravilne lastnosti.

Vrste medu
V Sloveniji pridelujemo številne vrste medu, ki se razlikujejo po barvi, okusu, kristalizaciji, sladkosti pa tudi obstojnosti. Med slovenskimi čebelarji najdemo še več vrst medu, kot je opisanih spodaj, med njimi tudi žajbljev in ajdov med.

Vrsta Lastnosti
Cvetlični med barva: rumena do rjava
bistrost: večinoma moten, redkokdaj bister
kristalizacija: hitreje kristalizira
vonj: običajno prijetnega vonja, včasih rezek vonj po lesu ali smoli
sladkost: srednje do zelo močno slad
obstojnost: srednje do dolgotrajno obstojen
Gozdni med barva: od svetlo do temno rjave barve, možen rdeč ali zelen odtenek
bistrost: moten ali bister, pogosto se sveti
kristalizacija: hitreje kristalizira
vonj: oster vonj po smoli, sirupu smrekovih vršičkov, včasih tudi po dimu
sladkost: srednje do močno sladek
obstojnost: srednje do dolgotrajno obstojen
Regratov med barva: bledo rumene do jantarno rumene barve
bistrost: moten
kristalizacija: hitro kristalizira (drobni kristali)
vonj: po regratovih cvetovih in regratovem mlečku, trpek vonj, ki je včasih neprijeten
sladkost: srednje do močno sladek
obstojnost: srednje obstojen
Med oljne ogrščice barva: umazano bele do svetlo rumene barve
bistrost: moten
kristalizacija: hitro kristalizira, pogosto s sivkastim odtenkom
vonj: po zelju, repici in hlevu
sladkost: močno sladek
obstojnost: srednje obstojen
Akacijev med barva: zelo svetle barve, od skoraj prozorne do slamnato rumene (vsak temnejši odtenek pomeni, da nektar ni le iz akacije ampak tudi iz drugih rastlin)
bistrost: vedno bister
kristalizacija: ne kristalizira
vonj: po deviškem satju, svežem vosku in cvetju sadnih rastlin
sladkost: srednje do močno sladek
obstojnost: šibko obstojen
Lipov med barva: svetlo rumene do jantarne barve (možen zelen odtenek)
bistrost: ni nujno bister
kristalizacija: hitro kristalizira (grobi kristali)
vonj: po lipovem cvetju, mentolu, citronki
sladkost: srednje do močno sladek
obstojnost: dolgotrajno obstojen
Kostanjev med barva: temno rjava ali jantarna barva (rdeč odtenek)
bistrost: vedno bister
kristalizacija: ne kristalizira
vonj: grenak, trpek vonj po kostanjevem cvetju
sladkost: srednje sladek
obstojnost: zelo dolgotrajno obstojen z grenkim okusom
Smrekov med barva: rdečerjave barve
bistrost: vedno bister
kristalizacija: ne kristalizira, postane le lepljiv
vonj: nežen vonj po sirupu iz smrekovih vršičkov, smoli, lubju
sladkost: srednje sladek
obstojnost: kratkotrajno do srednje obstojen
Hojev med barva: temno sivorjave barve
bistrost: precej moten
kristalizacija: ne kristalizira
vonj: nežen vonj po mleku v prahu, smoli, viskiju
sladkost: srednje do močno sladek
obstojnost: srednje do dolgotrajno obstojen

 

Uživanje večjih količin medu za otroke ni priporočljivo, saj med vsebuje bakterijske spore, ki se aktivirajo v črevesju in izločajo botulin. Večje količine botulina v telesu vodijo v botulizem.

Medeni zajtrk v Sloveniji
V Sloveniji medeni zajtrk poteka že deveto leto v vseh vrtcih in osnovnih šolah, drugod po Evropi pa je še veliko bolj razširjen. Medeni zajtrk bo v letošnjem letu pospremljen tudi s poučnimi vsebinami o čebelarstvu, o katerih bodo otrokom spregovorili lokalni čebelarji. Otroci se bodo lahko spoznali s čebelarstvom v Sloveniji, postopkom pridobivanja medu in pomembnostjo čebel za naše okolje.

Anja Dangubič