Nemčija se ne pridružuje skupni izjavi o Gazi, s katero se med drugim poziva k takojšnjem končanju vojne v Gazi, in h kateri se je pridružila tudi Slovenija. Kot pojasnjuje nemški kancler Friedrich Merz, gre v konkretnem primeru za izjavo, ki je praktično identična predhodni izjavi Evropskega sveta.
Za razliko od Nemčije Slovenija ne zamudi priložnosti, da se ne bi pridružila kritikam Izraela, pri tem pa pogosto pozablja na samo naravo konflikta in obsodbo dejanj teroristične skupine Hamas, ki je s svojim krvoločnim napadom sprožila eskalacijo konflikta.
Izjava, ki se ji je poleg Slovenije pridružilo preko 20 držav, poziva k odpravi izraelskih omejitev pri dobavah pomoči. Ta pa za razliko od izjave Evropskega sveta vsebuje obsodbo izraelskih načrtov za vzpostavitev t. i. humanitarnega mesta na jugu enklave, kamor naj bi premestili njene prebivalce, poroča STA.
Vztraja pri svoji odločitvi
Ko je bil Friedrich Merz s strani koalicijskih zaveznikov nemških socialdemokratov (SPD) pozvan, da se pridruži skupni izjavi, je ta le tega zavrnil z utemeljitvijo, da gre tukaj za izjavo, ki je “vsebinsko praktično identična” junijski izjavi Evropskega sveta. “Bil sem eden prvih, ki je zelo jasno povedal – tudi v Nemčiji –, da razmere tam niso več sprejemljive,” je poudaril in zavrnil namigovanja okrog razhajanja glede dogajanja v Gazi.
Na začetku tedna je nemški kancler javil, da sta v petek govorila z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem, kjer mu je bilo povedano, da Nemčija ne soglaša z njihovo politiko glede Gaze. Izjave, ki jo je sicer tokrat podpisala večina držav članic Evropske unije (EU), poleg Nemčije niso podprle tudi Češka, Slovaška in Madžarska.
Slovenska zunanja politika vse bolj aktivistična
Pridružitev Slovenije skupni izjavi nedvomno ne preseneča. Slovenija je namreč nedavno kot edina država članica EU šla v uvedbo prvih sankcij proti Izraelu. Potem ko se zunanji ministri držav članic EU niso poenotili in dosegli dogovora o ukrepanju proti Izraelu, je slovenska vlada šla v sprejem ukrepa o razglasitvi nezaželenosti izraelskega ministra za nacionalno varnost Itamarja Ben-Gvira in finančnega ministra Bezalela Smotriča. Spomnimo, da je bil v zvezi s konkretnim postopanjem kritičen dolgoletni diplomat in nekdanji slovenski veleposlanik v Združenih državah Amerike Tone Kajzer. Posvaril je, da je to škodljivo in bo seveda imelo posledice.
“Ker se predstavlja, da bodo to ukrepi, ki bodo Izrael prisilili v drugačno ravnanje in tako naprej, bom tukaj uporabil izraz, ki ga otroci uporabljajo v vrtcu, da je to lari fari,” je dejal in spomnil, da je minilo že več kot leto dni, odkar so priznali tako imenovano Palestino z nekimi pričakovanji o izboljšanju situacije na Bližnjem vzhodu, pa se ni zgodilo nič. Prav tako pa ta opozarja, da v demokratičnih in vrednostno poenotenih državah področje zunanje politike nikoli ne predstavlja “bojišča”, na katerem politične stranke na račun škodovanja interesom lastne države dobivajo politične točke (Več tukaj). Slovenska politika bi se nedvomno lahko zgledovala po Merzu.
S. K.