Leta 2023 se bo minimalna plača dvignila za 129 evrov in bo znašala 1203 evre bruto. Le-tega so gotovo veseli prejemniki minimalne plače, nekoliko manj pa tisti, ki nameravajo najeti bančno posojilo. Z dvigom minimalne plače se namreč dvigne tudi znesek, ki mora posamezniku ostati na računu za preživetje pri izračunu kreditne sposobnosti. Kar seveda pomeni, da je obrok kredita, ki ga posameznik lahko najame, manjši in posledično to pomeni tudi nižji znesek posojila. Poslanka Suzana Lep Šimenko je na ministra za finance Klemna Boštjančiča naslovila pisno poslansko vprašanje v zvezi z vplivom dviga minimalne plače na kreditno sposobnost ljudi.
V izračunu, ki so ga naredili v časniku Finance, so izračunali, da bi nekdo s povprečno slovensko plačo, ki živi v dvostarševski družini in ima dva otroka, imel pred dvigom kreditno sposobnost 541 eurov mesečno, po dvigu minimalne plače pa le še 444 eurov. Pred dvigom minimalne plače bi lahko najel za okoli 107.000 eurov posojila za obdobje 30 let, po dvigu minimalne plače pa le še 87.000 eurov, je dejala Suzana Lep Šimenko.
Hkrati pa se zaradi konstantnih dvigov euriborja številnim kreditojemalcem, ki imajo kredite sklenjene s spremenljivo obrestno mero, zadnje mesece zelo dražijo krediti, kar za številne pomeni vedno težje plačevanje obrokov. Rasti euriborja še zaradi visoke inflacije ni videti konca.
– Kolikšno je razmerje sklenjenih kreditov, ki jih imajo fizične osebe s sprejemljivo obrestno mero napram tistim, ki imajo kredite sklenjene s fiksno obrestno mero?
– Ali kot minister spremljate situacijo na tem področju ter kaj nameravate storiti, da zadolženost prebivalcev ne bo vse bolj kritična?
Sara Kovač