Kot smo že poročali, je Specializirano državno tožilstvo pred kratkim zahtevalo sodno preiskavo zoper Zorana Jankovića zaradi korupcije. Že njegove izjave pa dajejo slutiti, da se tudi sam zaveda, kako varen je.
V izjavi po zaslišanju pri preiskovalni sodnici je zbranim novinarjem dejal, da je “sodišče edini kraj, kjer lahko doseže pravico“. Vera Zorana Jankovića v sodišča je neomajna. Kako vendar ne bi bila, saj vodilne položaje na sodiščih zasedajo njegovi prijatelji, ki so mu že šli tako zelo na roko, da so celo povsem nerazumljivo uničili prisluhe, v katere se je ujel.
Spomnimo tudi na Jankovićevo izjavo v intervjuju za hrvaško nacionalno televizijo HRT1 pred leti. Na vprašanje, ali ga ne skrbi, da bi ga lahko obsodili in poslali v zapor, je Janković v slovensko obarvani srbščini odgovoril: “Pa niti slučajno. Jaz sem bil v vseh svojih letih na področju izvršne oblasti največji nasprotnik Janeza Janše.” S tem je jasno izrekel tisto, o čemer se govori že desetletja: nikomur, ki je politični nasprotnik slovenske desnice — predvsem Janeza Janše — se v Sloveniji nikoli ne zgodi nič.
Afera Farmacevtka — afera, ki je pokazala, da je Janković povsem nedotakljiv
Spomnimo na afero Farmacevtka, v kateri naj bi Janković uredil zaposlitev farmacevtki v Ljubljanskih lekarnah, v zameno pa zahteval spolne odnose.
Policija je Jankoviću prisluškovala med 18. aprilom in 18. oktobrom 2014. Kriminalisti so julija 2014 domnevno zabeležili pogovore, iz katerih je izhajalo, da naj bi prišlo do dogovora: farmacevtki bi uredil zaposlitev za nedoločen čas, ona pa naj bi mu v zameno nudila spolne usluge. Preiskava pa se je začela izjemno počasi — hišne preiskave so izvedli šele decembra 2015, ovadbo pa vložili septembra 2016, torej več kot leto dni po prvih prisluhih. Zakaj, policija nikoli ni prepričljivo pojasnila.
Ko je preiskovalna sodnica odločila, da se prisluhi ne smejo uporabljati, je bilo gradivo izbrisano. To je pomenilo, da so ključni dokazi o domnevni zlorabi položaja in spolnem izsiljevanju izginili iz postopka. Sodnica je presodila, da je bil dvoletni rok hrambe prisluhov obvezen (prekluziven) in da je po izteku roka njihova hramba in uporaba nezakonita — tudi v primeru suma resnih kaznivih dejanj. Po mnenju sodišča je bila krivda na strani tožilke Blanke Žgajnar (več o njej kasneje).
Odločitev sodišča, ki jo je potrdilo tudi Vrhovno sodišče, je ustvarila nevaren precedens: da hišna preiskava ne pomeni začetka kazenskega pregona in da je rok hrambe absolutno tog. V preteklosti se ta rok v slovenskem pravosodju ni nikoli obravnaval kot obvezen. Sodnica, ki je odločala v Jankovićevem primeru, je naredila vse, da bi pomagala enemu najvplivnejših ljudi slovenske levice — in to z izjemno pravno kreativnostjo. Številni pravniki so takrat javno ocenili, da gre za zlorabo procesnih pravil.
Ker so bili prisluhi ključni dokaz, je njihovo brisanje pomenilo, da postopek proti Jankoviću ni mogel steči. Tako domnevno hudo kaznivo dejanje — izsiljevanje spolnih uslug za zaposlitev — ni bilo nikoli preganjano. Noben drug obtoženec kot Zoran Janković si v Sloveniji ne bi mogel obetati tako nenavadno ugodne obravnave.
Zoranu Jankoviću torej slovensko pravosodje ne povzroča prav nobenih skrbi. Kot je povedal na novinarski konferenci ob eni od prejšnjih privedb pred preiskovalno sodnico, je od osmih procesov sedem že zaključenih, od teh šest pravnomočno. Takrat je Janković izdal, da ima kar “svojo tožilko.”
“Boste ugotovili, da sem v vseh teh letih imel na sodišču osem procesov, da je sedem zaključenih, od teh 6 pravnomočno, ker se moja tožilka vedno pritoži. Tudi ta zadnji proces je zaključen, ona se je pritožila, zdaj čakam na drugo stopnjo, kdaj bo, pojma nimam in imam še eno odprto zadevo. Nobenih možnosti ni, da bi jaz bil na prvi stopnji obsojen v novembru mesecu oz. letos, ker se še ni začelo,” je povedal župan Ljubljane.
Zoki se pohvali s statistiko svoje tožilke. #MojaTozilka 💪 pic.twitter.com/0QG5QB5Nld
— tolemamo🇸🇮 (@tolemamo) November 20, 2024
Besedna zveza “moja tožilka” je dvignila precej prahu, predvsem zaradi preteklih kritik pravosodja, ki v primerih, v katere je vpleten ljubljanski župan, postopa izrazito neučinkovito.
Demokracija je v preteklosti pisala o domnevni povezanosti med ljubljanskim županom Jankovićem in tožilko Blanko Žgajnar. Ta je, kot je poročalo Preiskovalno.si, pregon zoper ljubljanskega župana vodila že v 6 primerih in v vseh očitno neuspešno, med njimi tudi primer “farmacevtka”.
Zanimive pa so tudi Jankovićeve močne povezave v samem vrhu slovenske politike in pravosodja. Kamere so ga denimo ujele, kako se je na športnem dogodku veselo rokoval s predsednikom vrhovnega sodišča Miodragom Đorđevićem.
Še bližje pa si je bil očitno z nekdanjo pravosodno ministrico Dominiko Švarc Pipan, ki je morala odstopiti zaradi afere “Litijska”.
Očitno se tudi pri zadnji zadevi domnevne zlorabe javnega položaja, kjer je postal glavni usumljenec, Jankoviću ni treba ničesar bati.
I. K.