Obdavčitev bilančne vsote bank je po mnenju poznavalcev neprimeren ukrep za to, kar se poskuša z njim doseči. Omenjen poskus takšne obdavčitve ni novost, strokovnjaki menijo, da gre za neprimerno obliko delovanja v namen zbiranja sredstev, da bodo največje breme na koncu nosili komitenti bank, in da gre za poskus uvedbe neuspele davčne reforme skozi sanacijo poplav.
Poskus obdavčitve bilančne vsote bank ni zadeva, ki bi jo zdaj prvič želela uvesti Golobova vlada. Prvič so to uveljavili pred leti, vendar je bil namen popolnoma drugačen, in sicer je šlo za pospeševanje kreditne aktivnosti bank. Danes bi bil namenjen zbiranju sredstev, čemur nasprotuje tudi član Strateškega sveta za makroekonomsko politiko, pa tudi ostali strokovnjaki, ki menijo, da bo največje breme na komitentih bank in da gre za poskus uvedbe neuspele davčne reforme skozi sanacijo poplav.
Tokratna začasna obdavčitev bank ni novost, saj je bil enak poskus uveljavljen pred leti, in sicer z namenom pospešitve kreditne aktivnosti bank. Tokrat gre za drugačen namen, in sicer zbiranje sredstev, s čimer se po poročanju portala Siol ne strinja član Strateškega sveta za makroekonomsko politiko in nekdanji finančni minister Mitja Gaspari. Ta meni, da je obdavčevanje in iz tega potem prenašanje sredstev na skupni sklad neprimerna oblika delovanja. Prav v njegovem mandatu je država prvič uvedla omenjeni davek, ki ga je ustavno sodišče leta 2006 tudi razveljavilo. Takrat je bil namenjen vzpodbujanju dajanja bančnih posojil, kar je neprimerljivo z današnjim položajem, ko je cilj popolnoma drugačen. Meni, da bi bile druge metode ustreznejše, še posebej, če se želi omejiti negativen vpliv na javni dolg. Kot navaja omenjeni portal, Gaspari trdi, da bi bilo bolj primerno, da bi banke dokapitalizirale sklad in bi bil ta pretežno zaseben. S tem bi se po njegovem mnenju izognili aktivnosti sklada na strani naložb, da ne gredo te stvari direktno v javni dolg, saj vsak davek pomeni zmanjšanje stabilnosti sistema in morebitno destabilizacijo bank.
Ekonomist prof. dr. Maks Tajnikar enako nasprotuje obdavčitvi bank. Po njegovem mnenju je jasno, da inflacija napihuje dobičke in da jih bolj napihuje tam, kjer so konkurenčne razmere slabše, manj pa tam, kjer so boljše. “To ni pri nas samo v bančništvu, podobno je na primer še v farmacevtski industriji. Dodatna obdavčitev bank bi bila diskriminatoren in ideološki ukrep, sovražen do bank. Če bi vpeljali tak davek, bi lahko pokvarili bančni sistem, najverjetneje pa bi se še obdržal in skozi čas povzročal težave,” je dejal, navaja portal.
Gre za poskus uvedbe neuspele davčne reforme skozi sanacijo poplav?
Nepremišljenost nove obdavčitve je analiziral tudi Janez Tomažič v komentarju za Finance, ki trdi, da gre za poskus uvedbe neuspele davčne reforme skozi sanacijo poplav. Po poročanju STA meni tudi, da bo obnova poplavljenih območij velik posel in verjetno eden izmed ključnih projektov generacije. Ker je Golobovi vladi poskus uvedbe davčne reforme spodletel, bi zdaj elemente neuspele reforme poskusili uvesti skozi sanacijo poplav. Obdavčiti premoženje. “Začasno, seveda, ampak spomnimo: višji DDV, ki je bil uveden leta 2013, še vedno imamo. Naslednji potencialni vir, petstomilijonski, je obdavčitev bank. Banke so za stampedo, ki se jim dogaja, delno krive same. Bančnih vlog niso obrestovale, pri ničelnih obrestih pa so trmasto vztrajale. Dobički, ki so nastali, so tako postali lahka tarča. Politika je nekaj časa razmišljala, kako poseči v ta denar, zdi pa se, da to namerava narediti precej nerodno. Davek bi določili pri 0,2 odstotka bilančne vsote, Ta napoved postavlja veliko vprašanj, podobne davke smo že imeli, a so na ustavnem sodišču padli (…) Za uvedbo davkov sta nujna čas in razmislek, ali jih res potrebujemo. Hitrost povzroči samo škodo,” po poročanju STA navaja Tomažič.
Poleg tega, da bo nova obdavčitev pristala na sodišču, enako kot leta 2006, Gaspari meni, da bodo odavčitev občutili tudi komitenti bank, s čimer se po poročanju Siola strinja tudi ekonomist Sašo Polanec, ki zatrjuje, da to ni optimalna rešitev. “Mislim, da predstavlja samo dodatno breme, medtem ko ni jasno, kaj naj bi bil motiv za to obdavčitev, razen to, da država potrebuje dodatna sredstva. Motiv za uvedbo je predvsem javnofinančni, pri tem pa se ne gleda na implikacije teh sprememb, med drugim, kako bo to vplivalo na konkurenco na trgu in ali bodo marže višje,” portal navaja Polanca, ki opozarja, da bodo največje breme nosili najbolj pasivni komitenti, to so pa depozitarji, katerim bi lahko banke še znižale obresti na njihove vloge.
Slednji meni, da bi obnovo lahko financirali tako, da bi iskali čim širši nabor ljudi in čim širšo davčno bazo med vsemi, ki plačujejo dohodnino. Situacijo s poplavami je primerjal s potresi v Posočju, ko so ljudje dobili dohodninsko položnico za dodatno plačilo. Čudi se vladnemu poskusu “kreativnosti”, ko pa za to obstaja bolj ustaljena, klasična rešitev, in ne razume, zakaj bi bile banke kaznovane le na podlagi dobička.