Kako trdne vezi med Slovenijo in afriškimi državami so skovale feministične predstavnice Slovenije med obiskom v Afriki, dokazuje število udeleženih predstavnikov afriških držav. Od 54 držav na afriškem kontinentu so se dneva Afrike na Brdu pri Kranju udeležile le štiri države oziroma le njihovi zunanji predstavniki. Afriške države bodo imele namreč ključno vlogo pri odločitvi, ali bo nestalna članica Varnostnega sveta Združenih narodov med letoma 2024 in 2025 postala Slovenija ali Belorusija, k odločitvi pa naj bi pripomogla t. i. šimpanz diplomacija, ki pa se je izkazala za fiasko.
“Dan Afrike, ki jo na Brdu pri Kranju že dvanajstič zapored organizira ministrstvo za zunanje zadeve, bo po obsegu ter udeležbi najambicioznejša do zdaj,” so zapisali v Delu, potem pa so se dogodka udeležile štiri države od skupno 54 afriških držav. Gre za popoln fiasko, ki pa je sledil prav po tem, ko so afriške države obiskale zunanja ministrica Tanja Fajon, predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič in poslanka Gibanja Svoboda Mojca Šetinc Pašek. Naključje? Po tem dogodku si Slovenija težko obeta podporo Afrike na junijskem odločanju o članstvu Varnostnega sveta OZN. Slednje je komentiral tudi nekdanji veleposlanik v ZDA Tone Kajzer, ki je prepričan, da bi imela Slovenija več možnosti, če bi delovala bolj usklajeno.
Dan Afrike je v dvanajstih letih tradicionalni dogodek, s katerim poskuša slovenska diplomacija kljub geografski odmaknjenosti krepiti politične, gospodarske in kulturne vezi s črno celino. Okrepiti vezi je bil izgovor feministične trojice, ki je turistično pohajkovala po afriških državah. Sodeč po fotografijah so se tja odpravile z namenom širjenja “moderne levičarske kulture”, vendar, kot kaže, precej neuspešno. Afriške države za razliko od omenjenih predstavnic cenijo tradicionalnost, še bolj pa jih je na to opomnilo razkazovanje dekolteja in tetovaž Klakočar Zupančičeve in Šetinc Paškove, prav tako pa jih je očitno odvrnil nespoštljiv kodeks oblačenja Fajonove, ki je na uradni sestanek prišla kar v trenirki in teniskah.
Je še vedno čudno, da so se dneva Afrike udeležile le štiri članice in v treh od teh omenjene gospe niso bile na obisku? Zunanji ministri Komorov, Zelenortskih otokov, Malavija in Ruande so na osrednjem panelu voditeljev zelo nazorno predstavili težave svojih držav zaradi vse ostrejših negativnih posledic podnebnih sprememb in pozivali k ohranjanju te tematike visoko na dnevnem redu mednarodne skupnosti. “Pa še za te štiri ni gotovo, da bodo sploh glasovale za Slovenijo kot nestalno članico VS OZN. Na koncu nam bodo ostali le proračunski stroški lobiranja po Afriki, spomini Urške KZ in Mojce PŠ na tamkajšnje safarije in ena posvojena opica. Top shit diplomacija, ni kaj!,” je komentiral uporabnik Twitterja.
Slovenska vlada brez jasne strategije
Nekdanji veleposlanik Tone Kajzer je ob tem komentiral, da je “seveda spodbudno, da se Slovenija ne samo iz aspekta aktualne kandidature za nestalno članico VS OZN, ampak kot država zahodne civilizacije, ki podpira vrednote demokracije, človekovih pravic in uravnoteženega socialno- ekonomskega modela, skuša v večji meri angažirati v Afriki. Pri tem je seveda dobro, da bi imeli izdelano jasnejšo strategijo, kaj želimo doseči v Afriki, seveda z jasno merljivimi vložki in cilji. Kolikor mi je znano, strategije, ki bi morala biti kratka in operativna, na tem področju nimamo“, je dejal Kajzer, ki meni, da ni vprašanje le, koliko denarja Slovenija skozi programe bilateralne razvojne pomoči namenja državam Afrike, ampak, kako fokusirana in učinkovita je ta pomoč. Zdi se, da sta Fajonova in Klakočar Zupančičeva pri lobiranju v Afriki neiskreni in nedosledni, sploh vedoč, da ima Slovenija ima v Afriki le sedem diplomatskih predstavništev in konzulatov, torej manj kot na kateri koli drugi celini, in sicer v Alžiriji, Libiji, Maroku, Tuniziji, Egiptu in Južni Afriki. Napoveduje se tudi odpiranje konzularnega predstavništva v Etiopiji, kar pozdravlja tudi Kajzer.
“Toliko o mednarodnem dosegu MZZ Fajon …”, je bil eden od številnih komentarjev na Twitterju, namenjen Tanji Fajon, ki je, kot vemo, stalno ponavljala mantro, da “se približujemo jedrni Evropi”, pristala pa je na vseh ostalih celinah in državah, ki niso niti blizu jedrne Evrope.
Toliko o mednarodnem dosegu MZZ Fajon…😀 https://t.co/xORR9f7PcC
— dr. Miha Pogačnik (@DrPogacnik) April 20, 2023
Kajzer upa na uspešnost Slovenije v kandidaturi za VS OZN, osebno pa meni, “da bi lahko dosegli bistveno več, če bi imenovali posebnega odposlanca (op. omenjalo se je nekdanjega PR Pahorja), ki bi vse napore ciljno usmeril za pridobivanje podpore, posebej med državami Afrike, saj aktualne aktivnosti ne dajejo tega vtisa”. Ob tem je poudaril, da so nekatere aktualne aktivnosti in srečanja z državami Afrike sicer dobrodošla in pozitivna, da pa gre pri “VS OZN za tajno glasovanje, kjer niti vnaprej zagotovljena pisna podpora ni samoumevna. Takšen primer je npr. Finska, ki je izjemno kredibilna država, pa kljub vsemu nazadnje pred desetimi leti ni bila uspešna s kandidaturo. Lahko trdimo, da je šlo za druge čase in druge okoliščine, pa vendarle je dejstvo, da uspeh ni vnaprej zagotovljen. Seveda si želim, da bi bila Slovenija izvoljena,” je zaključil Kajzer in dodal, da bi bile možnosti za uspeh večje, če bi bilo delovanje vseh akterjev, ki delujejo na področju zunanjepolitičnih interesov Slovenije, bolj usklajeno.