“Brez kmeta ni hrane!”; “Proti omejitvam na lastni zemlji”; “Dopustite zveri na svojih dvoriščih, ne na naših pašnikih”; “Ste danes jedli? Zahvalite se nam”; “Ne bomo hlapci na lastni zemlji”; so le nekateri izmed napisov na transparentih, ki jih je bilo mogoče videti na enem izmed največjih protestov v zgodovini naše države, ki so ga v torek izvedli kmetje pod vodstvom Sindikata kmetov Slovenije. Več tisoč kmetov, ki so se zbrali na Trgu republike v Ljubljani, in okrog 1500 traktorjev iz vse Slovenije, je zahtevalo pogoje, ki bodo kmetu omogočali obstoj na slovenski zemlji. “Za to vlado so kmetje primitivci, ki uničujejo naravo, maltretirajo in koljejo živali ter živijo na račun subvencij. Brez odločnejšega pristopa ne bo šlo. Podobno so (žal) ugotovili tudi Nizozemci, kjer gre za isto woke zeleni prehod ideologijo vlade,” izpostavlja politični analitik Edvard Kadič.
Po navedbah kmečkega sindikalista Antona Medveda kmetje zahtevajo takojšen umik uredbe o programu o upravljanju območij Natura 2000 in zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zaščiti živali, ki daje tečajnikom iz NVO-jev pooblastila veterinarskih inšpektorjev in kontrolorjev, izrazili pa so tudi nasprotovanje evropski uredbi o prepovedi fitofarmacevtskih sredstev, ki ji je vlada Roberta Goloba prikimala, čeprav ta predstavlja veliko nevarnost, da se povsem ukine gojenje sadja in zelenjave. Po umiku zakona in uredbe zahtevajo, da se v roku 14 dni pošlje smiselne predloge rešitev za ostale zadeve. Če to ne bo izpolnjeno, poudarjajo, da bodo nadaljevali s protestnimi aktivnostmi. Pravijo, da imajo dovolj.
Medtem ko skuša vladajoča stran prikazati, kako naj bi šlo pri kmečkem protestu za politično ozadje, da ne bi s tem priznali, da je problem v njihovi ignoranci do kmetov, so tudi osrednji mediji z načinom poročanja dokazali, da slepo sledijo levi politični agendi. Siol pa je šel navkljub dejstvu, da hrana ne raste v trgovinah in da so kmetje tisti, ki dajejo hrano na krožnik, celo tako daleč, da se je zgražal nad vrednostjo traktorjev. Spisali so namreč članek z naslovom Kmetje na protestu tudi s traktorji, dražjimi od sto tisočakov. Kot kaže, med osrednjimi mediji vlada strah pred tem, da bi po vzoru drugih držav v Evropi prišlo do padca oblasti, ki so jo pomagali izvoliti.
Čeprav je od zloma komunizma minila tretjina stoletja, kmetje, kristjani in podjetniki še vedno predstavljajo razrednega sovražnika
Golobova vlada se je po besedah Tina Mamića, odgovornega urednika tednika Domovina in podpredsednika Združenja novinarjev in publicistov, že večkrat pokazala kot razvajajoča mati za levičarske nevladnike in birokrate ter kot pisana mati za kmete in podjetnike. “Če mimoidoči Niki Kovač z razdalje reče BU, je to za vlado in glavne medije pomembnejše od 300 traktorjev jeznih kmetov. To se lepo vidi tudi v pogajanjih, ki so bila prekinjena, saj vlada očitno ni pokazala zadostne pripravljenosti za dialog,” pojasnjuje.
Ker so kmetje in slovensko podeželje v vladni agendi povsem na obrobju, bodo morali kmetje po Mamićevem veliko bolj kričati kot sodniki, zdravniki in javni uslužbenci. Meni namreč, da vlada verjetno ne bo popuščala, zato bodo kmetje, katerih kmetije so ogrožene, morali stopnjevati pritisk. “Čeprav je od zloma komunizma minila tretjina stoletja, ena generacija, pa najvplivnejša vladna stranka Levica ohranja vrednote ranjke ideologije. Zanje so kmetje, kristjani in podjetniki še vedno razredni sovražnik.”
Osrednji mediji skušajo ugajati vladi
Mamić poudarja, da osrednji mediji o protestih ne poročajo veliko, ker skušajo ugajati vladi. “Zato ponavljajo, kar so v času premierke Bratuškove govorili vladajoči: koliko stanejo traktorji pred parlamentom.” Po njegovih besedah kmet predstavlja temelj slovenske državnosti. “Zgodovinsko je bila kmečka stranka vedno najmočnejša in prav ponovna ustanovitev kmečke stranke je bil ena od prelomnic pri propadu komunizma. Danes je kmet temelj državnosti, ker ohranja kulturno krajino, skrbi za okolje in prideluje hrano,” izpostavlja in dodaja, da bo hrana v prihodnosti še pomembnejša, brez nje pa bo ohranitev suverenosti države bistveno težja. “Časi se spreminjajo ne v ravno najboljši smeri,” ocenjuje.
V nadaljevanju je spomnil, da je že pred dnevi v uvodniku tednika Domovina zapisal, da slovenski kmet ni industrialec. Veliko bolj je namreč povezan z naravo kot njegovi avstrijski ali italijanski kolegi. “Predvsem pa je veliko bolj povezan z naravo kot politiki iz Ljubljane. Kmet ljubi naravo in živi z naravo. Njegov pes prosto teka naokrog in je veliko bolj srečen od mestnega pudla s frizuro na repiču. Glede ohranjanja narave je treba najprej njega vprašati za mnenje, ne pa golobradih “načitanih” ekoloških aktivistov, ki so lopato videli samo v otroški slikanici. Če si kdo res želi, da bi bili gozdovi in travniki raznovrstni in da bi bilo v njih največ različnih živalskih vrst, so to slovenski kmetje. Kmetje so profesionalni naravovarstveniki. Samo prisluhniti jim je treba.”
V zvezi s komentarji, uperjenimi zoper kmete, se je na Twitterju oglasil okoljski znanstvenik Žiga Malek. Po njegovo namreč mnogi komentarji zgrešijo. Denimo komentarji, da kmetje nimajo kaj protestirati, medtem ko vozijo 100 tisoč evrov drage traktorje. “Traktorji so preprosto dragi. Tudi poceni traktorji so dragi. In ni le ena oblika in velikost traktorja, za določena opravila mora traktor preprosto biti velik. In tako kot morajo imeti vsi delavci varna in udobna delovna mesta, morajo varni in udobni biti tudi traktorji,” je izpostavil in dodal, da se nesmiselno zgražati nad traktorji, ko pa imamo državo, kjer radi vozimo velike, težke in neuporabne športne terence (pogosto ne toliko cenejše od traktorjev). “Konec koncev so to zelo praktični delovni stroji, ki dejansko služijo svojemu namenu,” je poudaril in med drugim dodal, da je presenečen nad komentarji v smislu, da kmetijstvo izredno malo prispeva k slovenskem BDP, celo s strani “levičarjev”, ki ponavadi kritizirajo BDP kot merilo in cilj razvoja. “Kot prvo, celotni prehranski sektor prispeva več k BDP in brez kmetov ga ni. Najpomembneje pa je, da so kmetje redek del gospodarstva, brez katerega ne moremo preživeti in je nujen,” je še med drugim poudaril. Sicer pa smo že omenili, da večina kmetov kupuje rabljene traktorje, ki so uvoženi povečini iz Nemčije. Enako pa velja tudi za delovne stroje, s katerimi obdelujejo zemljo. Medtem ko se kmetom očita subvencija, se prevečkrat pozablja, da bi bila v nasprotnem primeru hrana za potrošnike še dražja.
Žalostno je, da je bilo toliko gnojnice vržene na kmete, ki so za razliko od nizozemskih kmetov protestirali mirno in dostojanstveno. Ko so protestirali petkovi protestniki, je bilo seveda vse drugače navkljub temu, da je znano, da se nevladniki, ki so med kolesarji prevladovali, napajajo iz proračunskih sredstev. A ozavestiti bi se moralo zavedanje, da hrane ne proizvajajo nevladniki, ampak slovenski kmetje, ki so za razliko od ljubljanske elite navajeni vstajati zelo zgodaj zjutraj, da nahranijo živino.
Ana Horvat