“Slovenija pospešeno pada in izgublja verodostojnost kot članica Evropske unije in zaveznica Organizacije združenih narodov,” je med drugim premierjev nastop v OZN komentiral nekdanji veleposlanik v ZDA Tone Kajzer. Vplivni portal Višegrad24 je na omrežju X objavil posnetek kričanja Roberta Goloba v Generalni skupščini OZN v New Yorku in ob tem zapisal komentar, ki meče precej slabo luč na ugled Slovenije.
Nekdanji slovenski veleposlanik v ZDA, Tone Kajzer, je kritično komentiral nastop premierja Roberta Goloba na Generalni skupščini OZN, kjer je ta med govorom dobesedno vpil na izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, da naj konča vojno.
Portal Višegrad24 je objavil posnetek Golobovega vedenja in označil Slovenijo kot skrajno levičarsko in protiizraelsko državo. Kajzer je izrazil zaskrbljenost in zagotovitev verodostojnosti Slovenije kot članice EU in zaveznice OZN, veliko vprašanj pa je zbudila tudi prisotnost Golobove spremljevalke. Ker je bil Kajzerjev komentar oster in predvsem zaskrbljujoč, smo se nanj obrnili po malce bolj razširjeno pojasnilo, tudi za tiste, ki bi trdili, da Slovenija ni edina, ki je pozvala k prekinitvi ognja – tuji mediji namreč trdijo, da so k tritedenski prekinitvi ognja pozvale tudi ZDA, Francija, Velika Britanija in nekatere ostale.
Ob tem Kajzer pritrjuje, da je naloga Varnostnega Sveta OZN, ki mu je v tem mesecu predsedovala Slovenija, “zagotavljanje miru in varnosti, kjer pa se od odgovorne in verodostojne zunanje politike in diplomacije, posebej Slovenije, ki predseduje VS OZN, pričakuje umirjeno in nepristransko delovanje v smeri iskanja rešitve za zaustavitev vojne in dolgoročne rešitve, ki pa je seveda v sedanji situaciji še ni na vidiku.”
“Glasno pozivanje samo ene strani (Izraela) iz govornice GS OZN in teatralno udarjanje po govorniškem pultu zato zagotovo ne bo prispevalo k rešitvi, ampak ravno nasprotno. Veliko sogovornikov iz mednarodnih diplomatskih krogov se seveda čudi, zakaj Slovenija kot članica EU ne deluje oz. saj ne skuša delovati bolj povezovalno in manj aktivistično, saj s tem izgublja verodostojnost.”
Na vprašanje, zakaj se na pozive držav Netanjahu ne odziva, Kajzer pravi, da so taka vprašanja “licemerna in temeljijo na narativu, ki obsoja Izrael za nastalo situacijo. Potrebno je objektivno preučiti, kdo je sprožil konflikt z napadom teroristov na Izrael in kdo nosi največjo odgovornost. Poleg tega je smiselno videti širšo geopolitično sliko ter se vprašati, kdo ima največ koristi od stopnjevanja konflikta na Bližnjem vzhodu.” Po njegovih besedah je jasno, da se “s tem preusmerja pozornost na situacije v Ukrajini, medtem ko Iran uresničuje svoje interese z oviranjem mirovnega procesa med arabskimi državami v Izraelu.”
Situacija na BV je zelo zapletena
Kajzer trdi, da je situacija na Bližnjem vzhodu izjemno zapletena. “Po lanskoletnem brutalnem terorističnem napadu Hamasa, ki deluje kot podaljšana roka Irana, je Izrael iz Libanona napadla tudi teroristična organizacija Hezbolah,” pojasnjuje in dodaja, da so “poznavalci in mednarodno priznani analitiki na področju mednarodnih odnosov ocenili, da je šlo za usklajeno delovanje, da se bi preusmerila pozornost Izraela in razbremenila fronta v Gazi, kjer je Izrael sprožil vojaško operacijo proti Hamasu. Gre seveda za izjemno zapleteno situacijo, kjer ima Izrael, edina delujoča demokracija v regiji, seveda skladno z mednarodnim pravom pravico do obrambe.”
V zgodovino bomo šli kot pristranska nestalna članica
“Prav tako bomo šli v zgodovino kot izjemno pristranska nestalna članica Varnostnega sveta Organizacije združenih narodov. Ploskanje in bebavo smejanje članov slovenske delegacije pa kaže na nedoraslost mandatu in odgovornosti,” je sklenil Kajzer. Spomnimo: Golob je med nastopom na splošni razpravi svetovnih voditeljev ob začetku 79. Generalne skupščine ZN izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja neposredno pozval, naj konča vojno in – bizarno – naj izpusti talce, čeprav talce v ujetništvu drži gibanje Hamas, ki je tudi edini krivec za vojno.
V svojem nastopu je Golob teatralno udarjal po mizi v stilu nekdanjih sovjetskih samodržcev. Po mnenju raziskovalnega novinarja Bojana Požarja je bilo na Golobovem izrazu ob koncu govora, videti mešanico treme in strahu. To je komentiral tudi zgodovinar Boštjan M. Turk, ki je na X zapisal: “Izraz strahu, razumljivo, saj je prišel na muho Mosada. In to samo zato, ker slepo sledi nareku “Despojne”. Mosad pa ne pozna šale … Izraelu je napravil škodo in to bodo poravnali. Slej ali prej. Tako ali drugače.”
Strokovnjak za komuniciranje Edvard Kadič je šel korak dlje in njegov nastop primerjal z legendarnim, a sramotnim izpadom sovjetskega voditelja Nikite Hruščova, ki je med zasedanjem OZN leta 1960 udaril s čevljem po pultu.
Nikita Hruşçov BMGK toplantısında, New York 1960. pic.twitter.com/F6HwG2fhAy
— Soviet Photos (@sovietphotos) August 22, 2019
Ta dogodek je postal sinonim za napetosti t. i. “hladne vojne” in burno dinamiko mednarodnih odnosov tistega obdobja. Čeprav je dogodek še vedno predmet razprav, pa simbolizira globoko razpoko med Vzhodom in Zahodom v tem obdobju. Podobno dramatična gesta se je zgodila pred nekaj dnevi. Golobovo udarjanje po govorniškem pultu pa je po mnenju nekaterih zgolj poceni gledališče, ki ne prispeva k reševanju resnih svetovnih vprašanj.
T.B.