Ob dejstvu, da je predsednik vlade nekoč vodil državnega energetskega (skoraj) monopolista in da se hkrati ukvarja s preprodajo kitajskih fotopanelov, bi v kateri koli drugi državi že zazvonili vsi alarmi in bi pristojne institucije preiskovale navzkrižje interesov. Pri nas vlada tako medijska kot institucionalna tišina. Zdaj je Golob tako organom kot medijem dal nov razlog, da ga preiskujejo. A bodo seveda zopet tiho.
Kot poroča portal Forbes, je podjetje predsednika vlade Roberta Goloba februarja lani – tako kot še mnoga druga podjetja – spremenilo obliko državne subvencije, ki jo prejema za svoje sončne elektrarne, nakar so se nakazila državnega Borzena močno povečala. Gre za zloglasno podjetje Star Solar, ki denar služi od davkoplačevalskega denarja in je bilo še lani v lasti Golobove hčerke.
Podjetje je lani zabeležilo izreden skok prihodkov iz Borzena – iz 111 tisoč v letu 2023 so 2024 poskočila na 261 tisoč evrov. Do zdaj je podjetje prejelo 2,4 milijona evrov.
Letno poročilo za lani še ni bilo objavljeno, praviloma pa so bila nakazila Borzena v okviru podporne sheme za sončne elektrarne glavni prihodek podjetja, ki ima v lasti štiri sončne elektrarne s skupno močjo okoli 850 kilovatov (kW). Od oktobra 2014, do koder sežejo podatki aplikacije Erar, je podjetje od Borzena prejelo 2,4 milijona evrov. Od kod podjetju tako veliko denarja iz javnih sredstev iz Golobovega kabineta, niso želeli pojasniti, češ da gre za zasebno podjetje. Kljub temu da podjetje predsednika vlade praktično vse prihodke opravi z davkoplačevalskim denarjem (Borzena).
Tudi v podjetju Star Solar so bili skopi z informacijami. Več so povedali komaj na Borzenu – štiri njihove elektrarne v Mariboru, Rušah in na Ptuju so namreč del podporne sheme, ki je bila na ravni države pred več kot desetimi leti oblikovana kot instrument finančne pomoči. Njen namen je, kot so pojasnili, da država “z višjimi odkupnimi cenami omogoča realizacijo investicij v okolju prijazne načine proizvodnje električne energije”. V shemo so vstopili “srečneži”, ki jim je bila ugodena med letoma 2009 in 2013.
Podjetje je nastalo, ko je Golob vodil državni GEN-I, kjer je prejemal nagrade daleč čez meje, ki jih je dovoljeval zakon, dodaten zasebni biznis pa je nastal na področju, ki je bil tudi del poslov državnega podjetja, ki ga je vodil.
Šest zakonov, s katerimi je obogatel Star Solar
Paket šestih zakonov, med katerimi je tudi sprememba zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin, ki prinaša dodatne ugodnosti za podjetje Star Solar Roberta Goloba, so sicer na hitro na izredni seji parlamenta uzakonili poslanci vladnih strank že lanskega novembra. Na Ptuju ima Golob od leta 2012 sončno elektrarno z nazivno močjo okoli 700 kW, v Rušah in Mariboru pa še tri manjše, ki so vse tik pod 50 KW.
Za elektrarne pod 50 KW je za podjetnike manj administrativnih in tudi finančnih obveznosti. In pri tem je vlada predlagala spremembo, poslanci pa so to ekspresno potrdili. Mejo so povišali za dvajsetkrat na 1 MW. Torej ravno na toliko, da je zdaj tudi Golobova elektrarna na Ptuju med “ugodnejšimi”. In celo vse njegove elektrarne v seštevku. Zakaj so izbrali ravno takšno, za Goloba ugodno mejo, vladajoči v parlamentu niso pojasnili. Kolikšna je nepremičninska vrednost sončne elektrarne na Ptuju, ki je postavljena na tisoč kvadratnih metrih hlevov, ni mogoče ugotoviti, podatek je označen kot zakrit, razlog za to pa je poslovna skrivnost. Za običajne ljudi je pri nepremičninah ni.
Podjetje Star Solar, ki ga plačuje državni Borzen – šefe pa tam nastavlja vlada, ki jo vodi Golob – je zelo dobičkonosno. Letno poročilo za leto 2023 ob četrt milijona prihodkov kaže 71.789 dobička.
O množičnem vrednotenju nepremičnin je odbor za finance v drugem branju razpravljal in odločal pred začetkom krompirjevih počitnic, glasovali so poslanci že po 20. uri. O tem, da se zakon nanaša na sončno elektrarno premierja, ni bilo nobenih razprav. Pojasnilo, zakaj mejo dvigujejo ravno toliko, da bo v korist šefu vlade, je poskušala dobiti SDS, a neuspešno. Opozicijske stranke so sicer glasovale proti zakonu.
Kot poroča portal N1 Slovenija, je v primeru podjetja Star Solar postal Borzen edini odkupnik zagotovljene električne energije: “V lanskem letu je spremembo iz obratovalne podpore v zagotovljeni odkup izvedlo znatno število članov podporne sheme, med drugim tudi podjetje Star Solar. Posledično so v letu 2024 vsi prejeli več finančnih sredstev kot leta 2023.” Podjetja – med drugim Star Solar – naj bi se za to odločila zaradi volatilnosti trga.
100 tisoč prihodka na davkoplačevalski račun
Pri tem portal N1 poudarja, da je bil Star Solar že pred spremembo posel z Borzenom, od katerega podjetje “živi”, zelo dobičkonosen. Podjetje v lasti premierja je pri okoli 250 tisoč evrov letnih prihodkov v nekaterih letih imelo tudi po 100 tisoč evrov dobička. Do konca leta 2023 je nabralo 892 tisoč evrov bilančnega dobička.
Borzen je mlinski kamen za davkoplačevalce
Stabilnost oskrbe z električno energijo v današnjem času v ospredje postavlja še posebej aktualno vprašanje. Čeprav je jasno, da je jedrska energija tista, ki bi to stabilnost zagotovila, se še vedno pojavljajo predlogi o tem, da bi morala Slovenija vlagati predvsem v obnovljive vire energije – predvsem v sončne elektrarne. Te nas očitno stanejo največ, od njih pa dobimo najmanj, poročajo Finance.
V Sloveniji že vrsto let subvencioniramo proizvodnjo elektrike iz obnovljivih virov energije, pri čemer največ sredstev namenjamo sončnim elektrarnam, ki so tudi najbolj priljubljene. Subvencije so se večinoma izvajale prek zagotovljenih odkupnih cen, ki so bile precej višje od tržnih, kar je povzročilo velik porast naložb v sončne elektrarne. Zaradi težav z zagotavljanjem sredstev za subvencije v državah, ki prisegajo na obnovljive vire energije, te prek položnic plačujejo vsi porabniki elektrike. Po izračunih prvega moža Elesa Aleksandra Mervarja 100-odstotni scenarij OVE ni ustrezen za energetsko prihodnost Slovenije.
Od leta 2009 do sredine letošnjega leta je Slovenija izplačala 1,67 milijarde evra subvencij za obnovljive vire energije, kar presega stroške gradnje TEŠ 6 (1,4 milijarde evra). Subvencije vključujejo podporo sončnim, vetrnim, bioplinskim elektrarnam, elektrarnam na biomaso in napravam za sočasno proizvodnjo toplote in elektrike na fosilna goriva. Največji delež, 761 milijonov evrov, je bil namenjen sončnim elektrarnam. Ocene kažejo, da bodo stroški subvencij za zelene elektrarne do leta 2028 presegli dve milijardi evrov, četudi ne bi zagnali nobene sončne elektrarne več.
Stanejo nas največ, a od njih ne dobimo veliko
Od leta 2009 do prve polovice leta 2023 je Slovenija iz obnovljivih virov skupaj prejela 13.700 gigavatnih ur električne energije. V primerjavi s tem je bila leta 2023 letna proizvodnja elektrike v Sloveniji 15.000 gigavatnih ur, pri čemer je največ prispevala jedrska elektrarna (5300 GWh), sledile so hidroelektrarne (5260 GWh) in termoelektrarne (3500 GWh). Sončne elektrarne so lani proizvedle 921 GWh, prejemniki subvencij pa so lani skupaj proizvedli le 206 gigavatnih ur elektrike.
I. K.