Prag tveganja revščine je po podatkih Statističnega urada RS znašal 981 EUR/mesec, kar pomeni, da je bil za 78 evrov višji kot leto prej. Zvišala se je tudi stopnja tveganja revščine, ki je bila lani 13,2-odstotna in se je v primerjavi z letom prej zvišala za 0,5 odstotne točke.
Z dohodkom, nižjim od praga tveganja revščine, je živelo približno 276.000 ljudi oz. 12.000 več kot v letu 2023.
Prag tveganja revščine je znašal 981 EUR/mesec. Tveganju revščine je bilo izpostavljenih 13,2 % oseb, dolgotrajnemu tveganju revščine 7,3 %, tveganju socialne izključenosti pa 14,4 % – deleži so večji kot leto prej. Po drugi strani sta se znižali dve od treh vrednosti kazalnikov socialne izključenosti.
Število oseb pod pragom tveganja revščine je naraslo
Stopnja tveganja revščine je bila lani 13,2-odstotna in se je v primerjavi z letom prej zvišala za 0,5 odstotne točke. Z dohodkom, nižjim od praga tveganja revščine, je živelo približno 276.000 oseb oz. 12.000 več kot v 2023. Prag tveganja revščine je za enočlansko gospodinjstvo znašal 981 EUR na mesec in je bil za 78 EUR višji kot leto prej. V absolutnem znesku je bila to največja rast po letu 2005. Če bi prag ostal enak kot leto prej, se tudi stopnja tveganja revščine ne bi spremenila.
Za štiričlansko družino (dva odrasla in dva otroka, mlajša od 14 let) je prag znašal 2.060 EUR, za dvočlansko gospodinjstvo brez otrok pa 1.472 EUR na mesec.
Zaradi višjega tveganja revščine je več ljudi izpostavljenih tudi socialni izključenosti. Stopnja tveganja socialne izključenosti je dosegla 14,4 %, kar pomeni povečanje za 0,7 odstotne točke v primerjavi z letom 2023. Tako je socialno izključenost občutilo 302.000 ljudi, kar je 15.000 več kot leto prej.
Statistični urad RS socialno izključenost meri s tremi kazalniki: tveganjem revščine, stopnjo resne materialne in socialne prikrajšanosti ter zelo nizko delovno intenzivnostjo. Zadnja dva kazalnika sta se lani znižala, prav tako se je zmanjšalo število oseb, ki so hkrati doživljale vse tri oblike socialne izključenosti. Teh najranljivejših posameznikov je bilo 0,4 % oziroma približno 8000, kar je 2000 manj kot leto prej.
Neenakost porazdelitve dohodka nekoliko večja
Dohodek je bil med gospodinjstvi porazdeljen nekoliko bolj neenakomerno, saj se je vrednost Ginijevega količnika zvišala za 0,4 odstotne točke, vrednost razmerja kvintilnih razredov pa za 0,1 odstotne točke.
Število oseb, ki so dolgotrajno izpostavljene tveganju revščine, se je povečalo. Leta 2023 je stopnja dolgotrajnega tveganja revščine dosegla 7,3 %, kar je 0,5 odstotne točke več kot leto prej. Pod pragom tveganja revščine je vsaj tri od zadnjih štirih let živelo približno 135.000 oseb, kar pomeni 12.000 več kot v prejšnjem letu.
Podatki temeljijo na dohodkih, prejetih v letu 2023, najnovejše številke pa so dostopne v podatkovni bazi SiStat.
A. H.