Tudi na RTV Slovenija že ugotavljajo, da t. i. pravica do odklopa ni življenjska. Novinarka Eugenija Carl je zaradi nje ostala brez snemalca. Novinarka opaža, da je vse več pravic in vse manj občutka za dolžnosti.
Bolj je država “zahojena”, več je birokracije in omejitev. Eden takšnih pokazateljev je denimo t. i. pravica do odklopa, ki je bila uvedena s 16. novembrom letos. Gre za podoben politični navdih kot v primeru evidentiranja delovnega časa, ki je za delavce prinesel dodatne zaplete, namesto da bi jim življenje olajšal. Avtor birokratskega nesmisla pa je minister Luka Mesec.
Zaradi pravice do odklopa je ostala brez snemalca
Da pravica do odklopa ni pozitivna pridobitev, je nazadnje ugotovila tudi RTV-jevka Eugenija Carl, ki ni mogla posneti prispevka, ker jo je snemalec uveljavljal. Lahko da bo celo procesirana, ker je sodelavcu v neprimernem času poslala SMS in ga poklicala.
Od življenja odtujena birokracija …
Tudi sama ne razume, da se RTV Slovenija ob 20. uri zvečer zapre ter odpre ob 9 uri zjutraj, kar je globalno po njenem edini takšen primer (ko gre za televizije).
Predlogi novinarjev, da bi uvedli dežurstva, so bili enostavno preslišani. Prav tako opaža pomanjkanje življenjskosti – da bi snemalci v času večjih obremenitev kamero in službeno vozilo lahko imeli doma.
Domen Mezeg