Te dni veliko polemik sproža novela zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti, saj bodo morali po novem delodajalci natančno evidentirati delovni čas svojih delavcev. Medtem ko so vladajoči delodajalcem z dodatno birokracijo nakopali le še dodatno delo, pa so na drugi strani poskrbeli za to, da nov zakon ne bo veljal zanje, torej za funkcionarje. Toliko o tem, kako smo vsi v praksi enaki.
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti je bil sprejet 21. aprila letos, stopil v veljavo 20. maja, uporabljati pa se bo začel z 20. novembrom. Delodajalec bo moral voditi evidenco za vse, “ki na kakršni koli pravni podlagi opravljajo delo pri delodajalcu – pod pogojem, da ga opravljajo osebno in so vključeni v delovni proces delodajalca ali pretežno uporabljajo sredstva za opravljanje dela, ki so del delovnega procesa delodajalca”. Evidence o izrabi delovnega časa ne bo potrebno voditi samozaposlenim, razen če ti zaposlujejo druge delavce.
Če bodo sedaj delodajalci morali po novem v evidenco vpisovati še čas prihoda in odhoda z dela, izrabo in obseg izrabe odmora med delovnim časom (navajalo se bo, če je bil odmor izrabljen in v kolikšnem obsegu, ne pa od kdaj do kdaj), pa to ne bo očitno potrebno početi funkcionarjem. Kot poroča Forbes Slovenija, je ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pojasnilo, da so iz evidentiranja izločeni ministri, poslanci, državni sekretarji, generalni sekretarji, sodniki, tožilci, pravobranilci, župani, skratka osebe, “ki pridobijo mandat za opravljanje funkcije na splošnih volitvah ali z izvolitvijo ali imenovanjem v Državnem zboru, in druge osebe, ki jih skladno z zakonom kot funkcionarje izvolijo ali imenujejo nosilci zakonodajne, izvršilne ali sodne oblasti ter župani ali predstojniki državnih organov”.
Edine izjeme ne predstavljalo le funkcionarji
Funkcionarji pa, kot kaže, ne predstavljajo edine izjeme. Že pri samem pisanju zakona so želeli kot izjemo vključiti visokošolske učitelje, ki je bila nato črtana na račun kritik s strani delodajalcev in iz opozicijskih vrst. Toda na ministrstvu, ki ga vodi Luka Mesec, so se domislili, da bi lahko omenjeno izjemo uredili kar s spremembo zakona o visokem šolstvu. To so v praksi tudi naredili in v zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o visokem šolstvu vstavili naslednje:
Vir: Uradni list RS
Ob tem pa je še določeno, da omenjene določbe, ki so spisane v tej točki, veljajo tudi za “druge zaposlene, ki neposredno sodelujejo pri izvajanju pedagoškega procesa, znanstvenoraziskovalne in umetniške dejavnosti”.
Gospodarstvo gleda na to kot na “nepotrebno” birokratsko spremembo
Izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Mitja Gorenšček pravi, da številni delodajalci niso pripravljeni na izvajanje zakona v praksi. Kot pravi, se največ težav pojavlja v dejavnostih, kjer delo poteka na terenu ali na več različnih lokacijah. Poleg gradbeništva se tudi v turizmu in gostinstvu po njegovih besedah pojavljajo izzivi pri samem beleženju, saj se pojavljajo težave pri samem usklajevanju odmorov. Spremembo zakona je označil kot povsem “nepotrebno birokratsko spremembo, s katero ministrstvo ne bo doseglo želenega učinka”. Meni, da bi se moralo tiste, ki kršijo zakonodajo, “loviti z inšpekcijo na terenu, ne pa na način, da se s tem kaznuje vse”. Kot pravi, je marsikaj ostalo še odprto in nedorečeno, zato vse skupaj povzroča zmedo.
Za Forbes Slovenija je spregovoril direktor gradbenega podjetja Tosidos Simon Jan in povedal, da vseskozi obvladujejo med deset in petnajst gradbišč, dnevno pa tam dela tudi do 500 ljudi. “Trenutno si še ne predstavljam, kaj vse to pomeni za nas,” je poudaril in dodal, da evidentiranega delovnega časa v tem trenutku nimajo. “Spremljamo učinek, ker je to edina stvar, ki šteje v podjetništvu,” je poudaril in napovedal, da bodo beleženje vzpostavili s pomočjo ročnega nadzora, nato pa bo uveden elektronski način beleženja.
Ker se ne bo evidentiralo delovnega časa funkcionarjev, ampak vseh drugih delavcev, se je težko čuditi, čemu je vedno več takih, ki menijo, da imamo v naši državi prvo- in drugorazredne. Ni pač težko glasovati za zakon, ki bo delovnim ljudem gledal pod prste, ko sam na drugi strani veš, da ta zate ne bo veljal.
Ž. N.