Slovenski pacienti čakajo mesece, v nekaterih primerih celo leta, preden so deležni ustrezne specialistične obravnave. Premija obveznega zdravstvenega zavarovanja se zvišuje. Medtem ko se na sončni strani Alp levica ponovno izgublja v škodljivih socialističnih doktrinah, smo pogledali, kako deluje singapurski zdravstveni sistem.
Singapur se pogosto uvršča med države z najboljšimi zdravstvenimi sistemi. European policy information center navaja podatke Bloomberga, ki navaja, da je singapurski zdravstveni sistem najbolj učinkovit na svetu. Angleški Economist ga je v merilu učinkovitosti uvrstil na drugo mesto v svetovni konkurenci. Svetovna zdravstvena organizacija ga je leta 2000 uvrstila na šesto mesto, poroča ChannelnewsAsia.
Singapursko zdravstvo je hkrati tudi stroškovno relativno ugodno. Po podatkih singapurskih oblasti, zdravstvo predstavlja štiri odstotke bruto domačega proizvoda. Za primerjavo, Slovenija je v letu 2021 potrošila 9,5 odstotka BDP za zdravstveno oskrbo. Med državami EU se je tako uvrstila nekje v zlato sredino.
Kljub temu da za zdravstvo namenijo relativno manjši delež njihovega BDP, imajo precej daljšo življenjsko dobo. Po podatkih ameriških oblasti (TUKAJ) imajo drugo najdaljšo povprečno življenjsko dobo na svetu (86,7 leta), medtem ko smo Slovenci šele na 32. mestu, s povprečno življenjsko dobo 82,2 leta.
Zdravstveni sistem, zasnovan na razumevanju človeškega vedenja
Kaj torej razumejo v Singapuru, česar ne razumemo v Sloveniji? Medtem ko se slovenski politični diskurz še vedno vrti okrog zdravnikov “dvoživk” oziroma okrog neumorne potrebe levice po iskanju družbenih sovražnikov, je Singapur pred desetletji zasnoval zdravstveni sistem na osebni odgovornosti posameznika.
Danes ta sistem temelji na treh stebrih, ki kombinirajo osebno odgovornost posameznika in državno varnostno mrežo. Večino storitev je potrebno plačati, pri čemer je cena storitve odvisna od ponudnika zdravstvene storitve (javni oz. zasebni), kvalitete dodatnih storitev, lokacije in od tega, ali država pacientu subvencionira zdravstveno oskrbo.
Prvi steber zdravstvenega sistema je varčevalna shema MediSave. Singapurci vsak mesec del svoje plače položijo na poseben (neobdavčen) varčevalni račun, ki mu pripadajo tudi obresti. Država nekaterim varčevalcem pomaga pri varčevanju z lastnimi pologi. Na varčevalnih računih je lahko le omejena vsota denarja. Leta 2023 je ta vsota znašala 68.500 singapurskih dolarjev. Presežki se preusmerijo v pokojninski varčevalni račun. Prvi steber uvaja osebno odgovornost do pacientovega zdravja. Z varčevalnega računa se namreč plačujejo zgolj cenejše zdravstvene intervencije. Sistem tako uvaja neposredno osebno odgovornost posameznika za zdravje.
Drugi steber njihovega zdravstvenega sistema se imenuje MediShield Life, ki krije višje stroške zdravljenja, kot je, denimo, kemoterapija. Financira se iz obveznih zdravstvenih zavarovanj, sredstva iz drugega sklada pa se lahko potrošijo zgolj za zdravstvene intervencije, ki jih ne krije prvi steber. Zavarovalne premije temeljijo na starosti in prihodkih, plačilo le-teh v določenih primerih subvencionira država. “MediShield ne pokriva celotnih stroškov zdravljenja. Obstaja “odbitek”, fiksna pristojbina, ki je odvisna od vrste storitve in starosti. Poleg odbitka obstaja še sofinanciranje v odstotkih, ki se zmanjša, ko skupni znesek računa naraste. Poleg tega je letna zgornja meja za MediShield pacienta 150.000 SGD na leto. Zavarovanje MediShield Life je mogoče dopolniti z zasebnim dopolnilnim zavarovanjem. Sredstva, prihranjena v prvem stebru, se lahko uporabijo za plačilo tega zasebnega dopolnilnega zavarovanja,” ugotavlja European policy information center.
Varnostna mreža
Tretji steber predstavlja varnostno mrežo, namenjeno pacientom, ki si kljub prvima dvema stebroma ne morejo privoščiti potrebne zdravstvene oskrbe. Medifund se s svojimi financami vključi zgolj takrat, ko so bila sredstva v Medisave, MediShield in osebna sredstva posameznika izčrpana. Odločitve o financiranju zdravljenja pacienta sprejme posebna komisija. Odločitev komisije temelji na podlagi zdravstvenih dejavnikov pa tudi na podlagi finančnega stanja bolnika in njegovega ožjega družinskega kroga.
“Singapurski sistem je seveda zakoreninjen v drugačni kulturi, zato bi ga bilo izjemno težko v celoti prenesti v evropsko okolje, ki ima stoletno tradicijo socializirane medicine. Vendar pa bi bilo smiselno razmisliti o uvedbi nekaterih njegovih elementov. Singapurski sistem zagotavlja varnostno mrežo in univerzalen dostop, podobno kot evropski modeli. A hkrati ga močno dopolnjuje konkurenčen, decentraliziran sistem, ki deluje po tržnih načelih,” ugotavlja EPI.
Kako pridejo do cen zdravstvenih storitev
V Singapurju so javne bolnišnice avtonomne, tako kot zasebne. Slednje tekmujejo z javnimi bolnišnicami v ceni oskrbe in morebitnih dodatnih storitvah. Cene zdravstvenih storitev v javnih bolnišnicah določi ministrstvo za zdravje. Zdravstveni sistem torej temelji na konkurenci med javnim in zasebnim sektorjem, ki se borita za paciente, to pa posledično izboljšuje raven oskrbe.
Ž. K.