Pred jutrišnjimi volitvami in referendumi je opolnoči nastopil volilni molk, ki velja do nedeljskega zaprtja volišč. Preverili smo, kaj to pomeni in za koga velja.
Skladno z določili 1. člena Zakona o volilni in referendumski kampanji* državljani kot fizične osebe, ki niso kandidati ali predstavniki liste kandidatov ali funkcionarji stranke:
– lahko izražajo mnenje, se pogovarjajo in polemizirajo o vsebinah, ki so vezane na družbena in politična vprašanja,
– ne smejo neposredno (direktno) nagovarjati, za koga mora kdo glasovati.
Prepoved, ki bi omejevala izražanje mnenj, pogovor, polemiko o vsebinah, ki so družbene in politične narave, bi pomenila kršitev svobode izražanja po Ustavi RS (39. člen) in Evropski konvenciji o človekovih pravicah (10. člen).
“Vsaka izjava o trenutnih družbenih oziroma lokalnih razmerah, četudi kritična, še ne pomeni propagande v volilne namene, prav tako pa volilne propagande ne predstavljajo posamične objave takšnih izjav v časopisih oziroma na družbenih omrežjih,” je v sodbi zapisalo vrhovno sodišče.
Glede na odločbo Ustavnega sodišča RS z dne 5. maja 2022 pa je treba opozoriti, da se v objavah, ki jih lahko objavljajo fizične osebe, ki niso kandidati ali funkcionarji stranke ali predstavniki liste kandidatov, na dan volilnega molka
ne sme pozivati H glasovanju za določenega kandidata, lahko se posreduje mnenje, polemika, strokovni ali običajnI pogovor.
*Peti odstavek 1. člena Zakona o volilni in referendumski kampanji (ZVRK) določa, da se za volilno kampanjo štejejo zlasti:
- propaganda v medijih, elektronskih publikacijah in propaganda z uporabo telekomunikacijskih storitev;
- plakatiranje in javni shodi v zvezi z volilno ali referendumsko kampanjo (predvolilni shodi). 3. člen ZVRK določa, da lahko volilno kampanjo organizirajo kandidati ali kandidatke, predstavnik predlagatelja list kandidatov, politična stranka (3. člen ZVRK).
Moja Dolenjska