Komaj nekaj dni po končanem praznovanju dneva, ki ga dejansko ni bilo, 80. obletnice ustanovitve Osvobodilne fronte namreč, so akterji tranzicijske levice sprožili nov pogrom proti vladi. Razlog? Uporaba starodavnih simbolov pri predsedovanju Slovenije, natančneje karantanskega panterja.
Privoščimo si kratek skok v bližnjo zgodovino. Leta 2008 je Slovenija prvič predsedovala Evropski uniji in tudi takrat je slovensko vlado vodil Janez Janša. 19. marca 2008 je MMC RTVS objavil članek o karantanskem panterju na Janševem suknjiču, saj je premier nosil značko, ki so jo opazili že januarja tisto leto. V uradu vlade za komuniciranje so takrat pojasnili, da značke nosijo predsedniki vlad oziroma držav članic, ministri in visoki predstavniki namesto klasičnih akreditacij na srečanjih, ki jih gosti predsednik vlade predsedujoče države, ki je hkrati tudi predsednik Sveta EU.
Na vprašanje, ali bi značka lahko pomenila provokacijo za Avstrijo, pa so v uradu vlade za komuniciranje pojasnili, da je karantanski panter simbol Karantanije in ima pomembno mesto v slovenski zgodovini. Črni panter je bil sprva grb vojvodine Koroške in obmejne Karantanske krajine, iz katere je pozneje nastala vojvodina Štajerska, obe vojvodini pa sta izhajali iz prvotne Karantanije, so pojasnili. Sicer pa mediji takrat niso kaj dosti problematizirali uporabe tega simbola.
Panter kot nacistična ikonografija?
Tokrat je bilo drugače. Informacija o tem, da bodo manšetni gumbi kot reprezentativna darila v času predsedovanja imeli simbol panterja, je naletela na velik odpor. Mainstream mediji so kar tekmovali med seboj v tem, kdo bo glasneje dokazal, da gre za izmišljen simbol, ki nikoli v zgodovini Slovencev ni obstajal. No, tu se dejansko problem šele začne, saj se je v glavnem oglašal tisti del stroke, ki meni, da o nastanku Slovencev lahko govorimo šele od 19. stoletja naprej – in šele z NOB naj bi Slovenci iz ljudstva postali pravi državotvorni narod. Vse, kar izhaja iz časa pred 19. stoletjem, pa je samo mit. No, razen nekaj književnikov od Primoža Trubarja dalje. O vsem tem smo v Demokraciji pisali v rubriki Slovenci in slovenstvo.
Panter – simbol Spanheimov
A kot smo že vajeni, v mnenju etablirane stroke, še zlasti takrat, ko je slednja zaveznik tranzicijske levice pri spolitiziranih vprašanjih naše zgodovine, spet zija luknja. Kot pravi Kosi za Karantanijo, “v osmem stoletju, ko je ta politična tvorba na ozemlju kasnejše vojvodine in današnje avstrijske dežele Koroške obstajala, grbov nikjer v Evropi ni bilo”. Morda za zgodovinsko kneževino Karantanijo to res velja, ne pa tudi za srednjeveško vojvodino Koroško, ki je nasledila Karantanijo. Tam se črni panter že pojavi kot simbol plemiške rodbine Spanheim, ki sicer izhaja iz nemškega Porenja. Znano je, da so bili Spanheimi tudi prvi izpričani gospodarji ljubljanskega gradu in da se v 12. stoletju v povezavi z njimi omenja Luwigana na mestu nekdanje rimske Emone. Prav v tistem času se prvič pojavi heraldizirani panter v njihovem grbu, in sicer na pečatu listine koroškega vojvode Hermana Spanheimskega. Sicer pa je bil med Spanheimi najbolj znan koroški vojvoda Bernhard Spanheimski iz 13. stoletja. Prav on naj bi bil po slovensko pozdravil viteza Ulrika Liechtensteinskega, ko je pripotoval iz Benetk, oblečen kot Venera. Izrekel je pozdrav: »Buge waz primi, gralwa Venus!«, kar bi v slovenščini pomenilo: “Bog vas sprejmi, kraljeva Venus!” To pomeni, da je vojvoda govoril (tudi) slovensko. Prav Spanheimi so tudi imeli zasluge za širjenje ozemlja dežele Kranjske, s tem pa so širili tudi slovensko etnično ozemlje.
Kulturna revolucija po slovensko
Toliko o tezi, da je panter izmišljen simbol, ki nima nobene zveze s slovensko zgodovino. Res je sicer, da bi ga zelo težko povezali s starodavno Karantanijo, a po drugi strani je ta simbol povezan s srednjeveškim obdobjem, ki ga sicer levičarski mnenjski voditelji opisujejo kot »mračnega«. V tistem času je imela deželna pripadnost prednost pred nacionalno, a to vseeno ne more biti izgovor za upravičenost (kulturne) revolucije, ki so jo komunisti izvajali tudi s požigom gradov in s sistematičnim brisanjem (cenzuriranjem) slovenskega zgodovinskega spomina. Povedano drugače: zaletavanje v črnega panterja je amo še en kamenček v mozaiku protivladne gonje. In tragično je, da pri tej burki sodelujejo tudi nekateri zgodovinarji.
Gašper Blažič