Ministrstvo za zdravje je sprejelo nov pravilnik o naročanju in upravljanju čakalnih seznamov ter o najdaljših dopustnih čakalnih dobah. S 1. avgustom naj bi se podaljšala dopustna čakalna doba s 14 na 30 dni, a gre le za “iluzijo” krajšanja čakalnih vrst in metanja peska v oči slovenskim pacientom, od katerih je trenutno kar 156.876 nedopustno čakajočih.
Čeprav je bila ena od prioritetnih vladnih zavez ureditev razmer v zdravstvu in skrajšanje čakalnih vrst, se spremembe še do danes niso zgodile. Nasprotno – dr. Erik Brecelj iz strateškega sveta za zdravstvo je napovedal, da bo proces reform trajal 10 let ali več. Da bi skušala zakriti dejstvo, da se stanje slovenskega zdravstvenega sistema niti malo ni izboljšalo od nastopa Golobove vlade na oblast, so zdaj pripravili nov pravilnik o naročanju, ki naj bi skrajšal čakalne vrste – a le na papirju.
Prva sprememba v pravilniku se nanaša na dopustno čakalno dobo pri napotnicah označenih z “zelo hitro”. Doslej je veljalo, da znaša najdaljša dopustna čakalna doba s to iznajdbo 14 dni, po novem, od 1. avgusta, pa bo dopustna čakalna doba za zelo hitro napotnico znašala 30 dni, poročajo Finance. Pri sumu na rakavo obolenje se izda napotnica nujno ali zelo hitro in samo v tem primeru znaša pri zelo hitri napotnici najdaljša dopustna čakalna doba 15 dni od uvrstitve na čakalni seznam. Pri drugih vrstah napotnic ni sprememb.
Kaj to pomeni v praksi?
Podaljšanje dopustne čakalne dobe s 14 na 30 dni pri zelo hitrih napotnicah bo ustvarilo iluzijo krajših čakalnih seznamov. V praksi to pomeni, da pacienti, ki bodo čakali 15 dni, ne bodo več vodeni kot predolgo čakajoči, kar bo zmanjšalo število nedopustno dolgo čakajočih na papirju, torej se v resnici število čakajočih ne bo zmanjšalo, le novi čakalni seznami ne bodo več primerljivi s preteklimi podatki.
Nedopustno jih čaka 157 tisoč
Po zadnjih podatkih NIJZ je bilo 11. julija 2024 v javnem zdravstvu 156.876 nedopustno dolgo čakajočih na zdravstvene storitve z vsemi vrstami napotnic, od tega z zelo hitrimi napotnicami 29.743. Glede na nova pravila pa ni videti, da se bo število kaj zmanjšalo, le prerazporedilo.
Ministrstvo za zdravje v sporočilu za javnost sicer ni omenilo navideznega krajšanja čakalnih seznamov, a je še nedavno v Odmevih realno stanje opisal dr. Erik Brecelj, ki je izpostavil pomanjkanje podatkov, s katerimi bi sploh lahko omogočili kakovostno upravljanje in da reforme prej kot v 10 ali 20 letih ni pričakovati.
Novosti pri prenaročanju
Ministrstvo uvaja nov način prenaročanja pacientov na odpovedane termine, ki bodo po novem ponujeni pacientom glede na vrstni red relativne čakalne dobe. To pomeni, da bodo na odpovedane ali dodatne termine najprej naročeni tisti, ki čakajo najdlje glede na nujnost obravnave. Izvajalec bo sproščene termine ponujal naslednjemu pacientu, ki bo moral termin potrditi v roku šestih ur od prejema obvestila. Če pacient termina ne sprejme, obdrži prvotni termin, vendar ne bo več veljal kot predolgo čakajoči.
Pacienti se bodo lahko na zdravstvene storitve naročili osebno, po telefonu in elektronsko. Telefonsko naročanje bo izvajalec zagotavljal v ordinacijskem času najmanj štiri ure na dan. Elektronsko naročanje bo potekalo prek zVEM ali elektronske pošte, za nekatere storitve pa prek sistema eNaročanje. Izvajalci ne bodo več smeli zahtevati novih napotnic, če bodo ocenili, da pacient potrebuje več vrst zdravstvenih storitev, temveč bodo pacienta naročili na podlagi že predložene napotne listine.
Lahko vas izbrišejo iz seznama
Po novem pravilniku bo dovolj, da izvajalec vzpostavi stik s pacientom enkrat na leto, če je bil pacient uvrščen na seznam pred več kot enim letom in bo okvirno čakal še več kot eno leto. Če pacient ne sprejme predlaganega termina, se bo to štelo kot zavrnitev zdravstvene storitve in bo črtan s čakalnega seznama. Pacient lahko brez navajanja razlogov odpove termin najpozneje deset dni pred izvedbo storitve. Če to stori pozneje, mora imeti objektivne razloge, sicer bo s seznama črtan.
A. H.