“Težava bi lahko bila v tem, ker gre morda za nekoga, ki bi lahko imel pretirano simpatično razumevanje za rusko stran. Benedejčič bi lahko za koga pomenil neke vrste preobrat v zunanji politiki, vendar pa izbira Benedejčiča morda ni odločilna ali usodna za Slovenijo. Bomo pa videli, kaj se bo zgodilo,” meni dolgoletni diplomat Dimitrij Rupel.
Kot smo že poročali, kadrovske poteze novega predsednika vlade Roberta Goloba burijo duhove, zlasti izbor za državnega sekretarja za nacionalno varnost. Žana Mahniča je namreč nadomestil rusofil Andrej Benedejčič, in to ravno v času, ko smo priča ruski agresiji na Ukrajino. Povrhu vsega pa ni zanemarljiv podatek, da je del koalicije stranka Levica, ki je alergična na članstvo Slovenije v mednarodni, politično-vojaški organizaciji Nato. Po javno dostopnih podatkih v Cobissu je leta 2019 zagovarjal doktorsko disertacijo z naslovom Slovanska dimenzija ruske diplomacije in leta 2021 izdal znanstveno monografijo Rusija in slovanstvo: med velikodržavnostjo in vzajemnostjo.
Področje njegovega zanimanja je tudi panslavizem. Leta 2014 pa se je znašel v središču afere v povezavi z domnevno špijonažo za Rusijo pri zvezi Nato. Za mnenje glede dvomljive Golobove izbire smo povprašali izkušenega diplomata Dimitrija Rupla: “Benedejčič je eden najbolj izobraženih, najbolj izkušenih diplomatov v Sloveniji, seveda mlajše generacije. Z njim nisem imel nikoli kakšnih slabih izkušenj. Vem, da obvlada veliko diplomatskih veščin itd.” Bil je tudi na shodu Nata v Bruslju, kjer je na nekem sestanku v prisotnosti Rusov govoril rusko. Toda to so bili drugi časi.
Do leta 2014 so Rusi sodelovali na sestankih pod imenom Russia-Nato Council (Rusko-natovski svet). Tam so bili predstavniki Rusije, Benedejčič pa je demonstriral, da dobro govori rusko, kar je vredno vsega spoštovanja. “Na njegovem mestu bi sicer rajši govoril angleško kot rusko, ker bolj spadamo k Američanom in Natu kot pa k Rusiji, kar pa je sedaj morda celo manj pomembno vprašanje.” Večji pomen ima to, da je začel svojo kariero oziroma zgradil njen dobršen del v New Yorku, ko je bil del ekipe nekdanjega predsednika republike Danila Türka. Bivši predsednik je bil v tistem času stalni predstavnik Slovenije pri OZN-u. Benedejčič izhaja iz Türkove šole in je z njim verjetno do neke mere povezan, kar ima določen pomen …
“Zaskrbljen sem, ker je vlada precej zadržana do Nata in slovenske obrambne zmogljivosti”
V danem trenutku pa je verjetno najpomembneje to, da velja za nekoga, ki je za rusko politiko bolj razumevajoč človek. In v teh razmerah, v katerih trenutno smo, ko poteka rusko-ukrajinska vojna, je njegovo imenovanje lahko nek signal, neko sporočilo … Težava bi lahko bila v tem, ker gre morda za nekoga, ki bi lahko imel pretirano simpatično razumevanje za rusko stran. Težko je napovedati, kaj se bo v Sloveniji še dogajalo, je pa Rupel presenečen in vznemirjen, saj se mu dozdeva, da se Golobova vlada že od samega začetka do rusko-ukrajinskega spora vede precej zadržano, precej drugače kot njena predhodnica, kar pomeni nekakšen preobrat.
In Benedejčič bi lahko za koga pomenil prav ta preobrat v zunanji politiki. Se pa postavlja vprašanje, ali bo dejansko lahko vplival na to politiko. Razen če bi njegovi nadrejeni sledili njegovemu mnenju, nasvetom in jim dajali velik pomen. “Zaskrbljen pa sem, ker ima aktualna vlada precej levičarski program in ker ta program vsebuje tudi občutno zadržanost do Nata, do slovenske obrambne zmogljivosti. To so neka znamenja, podatki in dejstva, ki so lahko problematična …”
Domen Mezeg