“Ko si političarka, ki ima sicer polna usta svobode medijev ter nevmešavanja politike v uredniško politiko državne televizije, vzame pravico, da ona odloča, kdo lahko in kdo ne sme voditi oddajo na RTV Slovenija …?!” se je na dvoličnost poslanke Sukičeve odzval raziskovalni novinar Požar.
Poslanka skrajne Levice Nataša Sukič je ena tistih, ki bodisi zavestno bodisi nezavedno zagovarjajo dvojna merila, ko gre za odnos do “neodvisnih medijev” (denimo do RTV Slovenija). Če velja tisto prvo, potem gre za navadno pokvarjeno preračunljivost. Če velja to drugo, pa nas je lahko strah, da nekateri izvoljeni predstavniki ljudstva dejansko ne vedo, kaj počnejo in kaj govorijo.
Sukičeva je znana po tem, da ognjevito nasprotuje vmešavanju politikov v delo “neodvisnih medijev”. Zlasti RTVS rada brani pred Janezom Janšo in SDS-om ter drugimi vladnimi strankami. A ko se v delo javne hiše vtika sama, to pač ni vmešavanje? Nazadnje se je javno zgražala nad možnostjo, da bi novinarka Vida Petrovčič prevzela Studio City. Mar RTVS res potrebuje njen blagoslov, preden lahko sprejme kakšno “neodvisno” odločitev?
Je pa Sukičeva znana tudi po vmešavanju v delo naše, torej povsem zasebne hiše. Med drugim se je vtikala v njeno uredniško politiko (ona to seveda razume kot boj proti “sovražnemu govoru”). Zmotil pa jo je še domnevni madžarski kapital, ki menda diši po Viktorju Orbanu. Da ima madžarske “tujerodne elemente” že lep čas v nosu, je znano. Pred meseci je v slogu gestapovke iskala policiste (domnevno Prekmurce), ki naj bi se na ljubljanskem protestu med seboj pogovarjali po madžarsko.
Domen Mezeg