Levičarje je nedavna oddaja Kdo vam laže, ki jo na Nova24TV vodi in moderira Boris Tomašič, zelo razburila. “Hujskanje, laži in norosti” naj bi bil njegov greh, zaradi “primitivizma, prostaštva, pozivanja k nasilju“ bi morali “ukrepati ustrezni organi”. Smo gledali isti oddajo? Če smo, potem smo mi imeli v rokah kokice in kokakolo, dežurni dušebrižniki najbrž kaj drugega. Tisti torek so očitno pokupili vso robo pri dobaviteljih.
Šalo na stran. Biti jezen na konkurenco, ki vztrajno povečuje doseg, je človeško, je nekaj povsem normalnega. Težava nastane, ko si ob tem neumen, kar povzroči napačno preskakovanje iskric med možganskimi celicami, na koncu pripelje do personaliziranega ideološkega sovraštva. Zato se zadnje čase levičarjem namesto lutk na sadnih ravnicah in borovničevih poljih prikazuje Boris Tomašič. “Povsod je, nikakor si ga ne morejo izbiti iz glave. Precej neprijetno, a je nova vlada zadovoljna, saj ve, da so na fronto proti mladi televiziji (preiskovalna komisija ne bo dovolj ali kaj) poslali svoja najboljša medijska rezila.” Ladja gre naravnost proti svetlim obzorjem, kapitan je na krovu, ansambel igra; tega pač Tomašič že ne bo kvaril.
Zato splošna mobilizacija za dokončno rešitev vprašanja Nova24TV. Bitka za premierjevo ljubezen in naklonjenost je neizprosna. Nekateri so že na pol jambora, seštevajo pike zvestobe, da bi poslali za zapahe voditelja, ki si upa spustiti v eter gledalce (da povedo, kaj si v resnici mislijo) in prinaša posebno nagrado – stati na vrhu okrašenega stebra in se znebiti statusa “incel” moškega ali ženske. Vemo, da so mediji sveti gral v levičarski religiji tuzemskega posthumanizma, da želijo popolni nacionalni nadzor nad njimi, da napovedujejo uničenje tistih, do katerih ne morejo. “In do Nova24TV ne morejo zlepa, ker je zasebna televizija. Od tod tudi divjanje, kjer sta se našli iztegnjeni roki stare in nove levice.”
Obe z istim marksističnim pedigrejem in istim ciljem – ideološke nasprotnike razmesariti z verižnimi žagami. Njihovega besnenja se ne da racionalno razložiti. Po eni strani trdijo, da Nova24TV gleda manj kot dva tisoč gledalcev, po drugi strani jo gleda ves levičarski milje. Podobno je bilo s tožbo proti Demokraciji v zadevi Škorčeva glosa, kjer (skoraj) nobena od prič tožilstva ni reden bralec revije. Ampak ko je treba zasesti oba sedeža, vsi vedo, kako in kaj. Najbrž mora za to dvojnost (da imajo levičarji dvojna merila, tako ali tako vemo) obstajati neki globlji razlog. “Mogoče je to tesnoba, mogoče osamljenost. Povsem resno vprašam, ali obstaja na svetu škotski viski, ki bi pripomogel, da bi človek lahko poslušal njihove blodnje o Tomašiču?”
Najprej diskreditacija, potem likvidacija: Bodo ponosni nasledniki KPS nadenj poslali še tajno policijo?!
“Lahko menimo, da so bile besede njegovega občinstva mestoma robate in direktne, mestoma žaljive in prostaške. Ampak ljudje so povedali, kar si v resnici mislijo, Tomašič pa ni človek, ki bi jim to onemogočil. Zakaj neki? Direktne, žaljive in prostaške besede so del svobode govora kot človekove svoboščine in pravice, po drugi strani pa biti neužaljen ni človekova pravica.” To je nekaj, kar je levičarjem še danes nerazumljivo. Za kar zagotovo ni kriva Nova24TV. O tistem očitku, da je pozival k nasilju in uporu, ne bom izgubljal besed. Vsak računalniško pismen človek lahko hitro po spletu poišče ‘protestniški besednjak’ v času Janševe vlade; lahko bo prebral ali slišal, kaj v resnici pomenita hujskaštvo in nasilje (celo v materializirani obliki). Ampak komu mar.
Če vprašanje Tomašiča levičarji ne bodo rešili s pogromom in pošiljanjem organov pregona na Štihovo ulico 7, ga bodo poskusili s prestižno preiskovalno komisijo in z najboljšimi manirami komunistične politične policije. Kot ga poznam, se ne bo dal (kar tako). Nikoli ni skrival svojega svetovnega nazora, ne svojih namenov, v katero smer bo peljal Nova24TV. “Poleg zdrave pameti ima tudi korajžo.” Za razliko od levičarskih medijskih sektašev, ki mu zdaj grozijo. In so za demokratično in svobodno okolje edini nevarni. Nikakor ne Nova24TV. Televizija se nima za kaj opravičiti. Niti Tomašič ne. Tudi pojasnila so odveč. Če smo vsaj malo država, kot jo riše ustava.
“Tega ne bi pričakoval od ljudi, ki trdijo, da so proti avtoritativnosti in veliki ljubitelji svobode“
Ampak najbrž nismo. Današnja Slovenija ni okolje, kjer bi bilo samoumevno dojemanje razlik in prefinjenih nians. Heterodoksnost od progresivnega nauka ni dovoljena. Popolno strinjanje ali pa ste žrtev kulture odpovedi. Ritual je znan: biti proti tistemu, kar samo diši po desnici, pa prideš do pridelka, spoštovanja in vabila v velike medije. Drugače si prepuščen puščicam, ki letijo na vse strani. Tega ne bi pričakoval od ljudi, ki trdijo, da so proti avtoritativnosti in veliki ljubitelji svobode. Po svoje razumljivo, ker levičarji nikakor ne morejo svojih malih umov prekriti s tančico strpnosti, rajši Tomašiča pahnejo na robnik zaradi njegovih stališč. “Ne vem, če se počutijo ravno dobro, sendvič in sok Pingo vsekakor dobijo.”