Poslanci so z 48 glasovi za in 23 glasovi proti sprejeli nov zakon o medijih. Zanj so glasovali v Gibanju Svoboda, SD in Levici. Proti so bili v SDS, NSi in Demokratih. V opoziciji so namreč prepričani, da je zakon slab in bo bistveno poslabšal medijsko krajino.
Prenovitev 20 let stare medijske zakonodaje, ki ne ustreza več sodobnemu času in njegovim značilnostim na področju medijev, je bila nujna. Med pomembnimi novostmi je usklajenost z evropskim aktom o svobodi medijev, ki velja od letošnjega avgusta, in prvič doslej tudi poseben okvir za umetno inteligenco. Odslej bodo morale vsebine, ustvarjene z generativno umetno inteligenco, biti posebej označene. A kritik na omenjeni zakon je bilo ogromno. Uvodoma naj izpostavimo, da je v zakonu posebej sporna definicija sovražnega govora, ki je po oceni opozicije preširoka in presega evropske standarde. Namesto da bi o njem odločala sodišča, bi imel v Sloveniji to pristojnost inšpektor – kar mnogi razumejo kot nevaren precedens in bližnjico do politične cenzure. Takšna ureditev bi lahko vodila v samocenzuro medijev in posameznikov, saj bi že grožnja glob povzročila previdnost pri izražanju.
Ministrica zadovoljna
Ministrica za kulturo Asta Vrečko je na prvi seji po počitnicah dejala, da novi zakon o medijih predstavlja prvo celovito prenovo medijske zakonodaje po več kot 20 letih. “Gre za celovit in sodoben medijski zakon, ki je usklajen tudi z vsemi evropskimi smernicami medijske politike in prvič upošteva tudi nove medijske trende, digitalne medije, umetno inteligenco in spletne vplivneže,” je vztrajala ministrica in dodala, da “novi zakon najprej izhaja iz konkretnih potreb in značilnosti slovenskega medijskega okolja, v katerem kakovostni mediji ne morejo več preživeti samo na trgu”.
Po ministričinih besedah želijo z novim zakonom omogočiti “boljši pregled nad medijskim lastništvom in preprečiti medijsko koncentracijo, kar določa tudi evropski akt o svobodi medijev“. Prav tako želijo po njenih navedbah udejanjiti pravico do obveščenosti, saj “osiromašeni mediji pomenijo manj družbene razprave, manj informiranih odločitev javnosti in ne nazadnje tudi odločevalcev“.
Jerajeva: Zakon prinaša nepošteno sofinanciranje
Medtem ko so Gibanje Svoboda, SD in Levica zakon o medijih pričakovano podprli, je opozicija opozorila, da gre v konkretnem primeru za slab zakonski predlog. Poslanka SDS Alenka Jeraj je v zvezi z zakonskim predlogom, o katerem bi morali odločati že pred časom, spomnila, da so stroka, poznavalci medijske krajine v Sloveniji, profesorji na fakulteti za družbene vede, novinarji in drugi podali zelo kritična mnenja o zakonu.
“Zakon je bil sprejet na silvestrski večer na dopisni seji vlade, kar kaže na to, da si je vlada želela čim manj pozornosti.” Dodala je, da razumejo zakaj. “Zakon je slab in bo bistveno poslabšal medijsko krajino, ki je že sedaj močno svetovnonazorsko neuravnotežena. Obstaja medijska koncentracija, ki je ne bi smelo biti, če bi delovali regulatorji. Zakon pa prinaša še nepošteno sofinanciranje, saj praktično izloča lokalne in manjše medije,” je bila kritična Jerajeva.
Pristojni inšpektor in sovražni govor
“Kar 47 strani pripomb praktično na vsak člen je dala tudi Zakonodajnopravna služba Državnega zbora RS, a mnoge pripombe in napotki niso bili upoštevani,” je opomnila poslanka SDS v nadaljevanju in poudarila, da zakon prinaša več slabih rešitev. “Arbitrarno oziroma ideološko določa morebitne neprimerne vsebine določenih medijev, ki jih bodo odstranjevali z grožnjo finančnih kazni ali vsaj poskušali s tem. Če je doslej o tem odločalo sodišče, ki je sledilo natančnim zakonskim določbam, ki opredeljujejo tistih nekaj specifičnih situacij pozivanja k nasilju, bo po novem za to zadolžen kar inšpektor, ki je zaposlen pri ministrstvu za kulturo,” je izpostavila in dodala, da bo lahko ta prosto presodil in medije oglobil s kaznijo tudi do 20 tisoč evrov. “Tak medij bo ožigosan, da širi sovražni govor, in bo tako izločen iz razpisov ministrstva za kulturo, če bo po tako visoki globi sploh preživel,” je navedla. Ob tem je spomnila na opozorila Združenja novinarjev in publicistov, da bi bilo nujno, če se ta določba ohrani, da bi lahko medij odločbo inšpektorja izpodbijal v hitrem postopku pred sodiščem, ne pa v upravnem postopku, ki praviloma zaradi preobremenjenosti upravnega sodišča traja več let.
Nadzoru podvrženi tudi t. i. vplivneži
Nadzoru inšpektorata in določbam, ki sankcionirajo sovražni govor, bodo skladno s tem zakonom podvrženi tudi tako imenovani vplivneži. “Gre za nepotrebno enačenje posameznikov z mediji. Očitno v želji, da bi prek zakona, ki je v osnovi namenjen medijem, nadzirali in sankcionirali posameznike,” je bila kritična Jerajeva in opozorila, da “zakon uvaja pristransko določanje dodatne državne pomoči tako imenovanim prijateljskim medijem, kar bo še povečalo njihovo odvisnost in zavezo k pravemu, do vlade prijaznemu poročanju.” “Po novem bo vlada odločala, v katerem mediju lahko oglašujejo državna podjetja, in seveda bo to mogoče le tam, kjer bodo lepo in nekritično poročali o vladi.” Izrazila pa je tudi kritiko tega, da se Akosu daje večja pooblastila. Kot pravi, se je ta izkazal kot slab varuh medijske koncentracije. “Ta čas imamo namreč posameznika, ki ima v lasti kar 60 medijev, in to časopisov, radiev in televizij. To je prepovedano že po veljavni zakonodaji,” je navedla.
NSi: Vladajoči uvajajo cenzuro
Da je zakon v vseh ključnih členih slab, menijo tudi v NSi. Poslanka Iva Dimic je opozorila, da “ni jasno, kako in pod kakšnimi kriteriji bodo razdeljevali denar medijem, kakšne bodo sankcije ob kršitvah in kako bo z učinkovitim nadzorom koncentracije medijev“. Kot je dejala, “mediji po eni strani odpuščajo novinarje, lastniki pa še vedno dobivajo denar ministrstva“. “Golobova vlada je napovedala depolitizacijo medijev, izvaja pa skrajno politizacijo. Napovedala je večjo svobodo medijev, uvaja cenzuro. Boji se javnega mnenja, zato bo plačevala za novinarstvo po svoji meri,” je bila kritična.
Oglasil se je tudi poslanec NSi Jožef Horvat, ki je spomnil na znani citat “kdor kontrolira medije, kontrolira um, kdor kontrolira medije, ima oblast“, in ob tem izpostavil, da se bo tukaj dodeljevala državna podpora. “Kdo o tem odloča? Ja, politika – in to je slabo. Če politika odloča, to ni nobena svoboda. Strokovni kritiki in Nova Slovenija kot politični kritik opozarjamo, da zakon na široko odpira vrata političnim pritiskom, zlasti pri razdeljevanju javnih sredstev med medije,” je navedel in dodal, da je denar sveta vladar.
Opozorila glede novega zakona o medijih
Dr. Matevž Tomšič, predsednik Združenja novinarjev in publicistov: “Nasprotujemo določbam, po katerih o tem, kaj je sovražni govor, po lastni presoji odloča medijski inšpektor. Kolikor se ta določba ohrani, bi bilo nujno, da bi lahko medij odločbo inšpektorja izpodbijal v hitrem postopku pred sodiščem, ne pa v upravnem postopku, ki praviloma zaradi preobremenjenosti upravnega sodišča traja več let. Hitro odločanje pred sodiščem v takih primerih je predvideval osnovni osnutek zakona, iz katerega pa so bile te določbe iz nam neznanih razlogov črtane.“
Dr. Dejan Verčič, profesor na Fakulteti za družbene vede UL: “Zakon o medijih odpira številna vprašanja o njegovi ustreznosti in smiselnosti. Je slab, nepotreben, in če bo potrjen v državnem zboru, škodljiv. Vlada slepo sledi vsemu najslabšemu, kar sta Evropska komisija in Evropski parlament sprejela na področju digitalizacije medijev in umetne inteligence ter kar na starem kontinentu duši svobodo izražanja in svobodno podjetniško pobudo. Ena temeljnih pomanjkljivosti zakona je opredelitev medijev kot storitve. Predlog zakona regulira kanale, tehnološka sredstva in akterje od novinarjev do vplivnežev, ne pa storitev kot takih. Zdi se, da je predlog zakona napisan zaradi prijateljskega deljenja denarja našim medijem in nagajanja njihovim.“
Dr. Marko Milosavljević, profesor na Fakulteti za družbene vede UL: “Vse te nedorečenosti, ohlapnosti ali nedoslednosti zakona pa lahko pripeljejo do političnih, ekonomskih in osebnih zlorab, izvajanja pritiska na medije in novinarstvo, šikaniranja kritičnih medijev, nagrajevanja naklonjenih ali naših medijev ter drugih nedopustnih in nedemokratičnih praks. Poleg tega je popolna koncentracija pooblastil in moči, ko gre samo za same postopke medijske koncentracije, v enem regulatorju, ki hkrati ne izpolnjuje vseh kriterijev za neodvisnost, kot jih nalaga Evropska unija, kar pomeni kadrovska neodvisnost predvsem imenovanje vodstva, izredno nevarna in v nasprotju s konceptom pluralnosti, h kateremu sicer na deklarativni ravni stremi zakon.”
Anamarija Novak