Zaradi preslabega financiranja občin in napačnega načina izrednega usklajevanja pokojnin je državni svet dvakrat udaril z vetom in s tem ustavil dva zakona za proračunsko poslovanje v prihodnjem letu. To je sramota za Marjana Šarca, je pred glasovanjem o slabem financiranju občin ocenil Franc Kangler in opozoril, da bo le Maribor izgubil osem milijonov, premier pa kot nekdanji župan nima časa za to, ima pa čas, da čez noč sprejme zakon o vardah, da preko Sove preganja opozicijske poslance, je protestiral Kangler. Predsednik DS Alojz Kovšca pa je pripomnil, da je premier vedno dobrodošel v državnem zboru, je tudi redno vabljen, a ne pride.
Zaradi premalo denarja občinam so veto s 25 glasovi za in nič proti izglasovali na zakon o izvrševanju proračuna (Zipro), zaradi nepoštenosti usklajevanja pokojnin v enakih zneskih pa z 29 glasovi za in nič proti še na poseben interventen zakon o ukrepih na področju plač ter izredni uskladitvi pokojnin.
Vsem enako ali po prispevku?
Povišanje pokojnin v enakih zneskih za vse z razlago, da se cena kruha in mleka tudi za vse povečuje enako, so prejšnji teden uzakonili poslanci SD Dejana Židana, Levice Luke Mesca, večjega dela LMŠ Marjana Šarca, NSi Mateja Tonina in SNS Zmaga Jelinčiča. Proti je bila, da je to nepošteno, ker so nekateri vplačevali več, nekateri pa manj, podobno nenavadna koalicija DeSUS Karla Erjavca, SMC Zdravka Počivalška, SDS Janeza Janše in manjšega dela LMŠ. Glasovanje o dopolnilu, da bi pokojnine usklajevali odstotno in torej ne bi rušili razmerij med njimi, se je v državnem zboru po strankah razpletlo v pat. Tako:
Tisti, ki dobijo povprečno pokojnino okoli 650 evrov, bi po obeh način uskladitve dobili enake zneske in tudi državo bi uskladitev v obeh primerih stala okoli 50 milijonov evrov, ki jih za izredna višanja politiki dobijo s prodajo državnih podjetij.
Vlada sploh ne bi usklajevala
Po enakih zneskih se bo uskladitev bolj splačala tistim s podpovprečnimi pokojninami, manj pa tistim z nadpovprečnimi, in ne odseva vplačanega v pokojninski sistem. To pa je tudi razlog, da je državni svet izglasoval veto, s katerim pa svetniki nimajo veliko možnosti za uspeh. Na koncu je namreč zakon o ukrepih na področju plač in usklajevanja pokojnin podprlo 56 poslancev, proti ni bil nihče. To je krepko več kot 46, kolikor je nujnih za ponovno potrditev zakona.
Po vladnem predlogu zakonu o ukrepih na področju plač ter izredni uskladitvi pokojnin izrednega višanja pokojnin prihodnje leto sploh ne bi bilo. Vlada je namreč predlagala, da bi pokojnine uskladili le, če gospodarska rast preseže tri odstotke. Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar) pa je napoved rasti za prihodnje leto s 3,4 znižal na 2,8 odstotka. A poslanci so, da bi upokojencem dali več, pogoj znižali na 2,5 odstotka. Umar je, ker so razmere v mednarodnem okolju turbulentne, opozoril, da je mogoč tudi “alternativni scenarij”, po katerem bo rast prihodnje leto le 1,7 odstotna. Če se bo zgodilo to, ne bo nobene izredne uskladitve pokojnine.
Veto še za črtanih 140 milijonov občinam
Z vetom je državni svet ustavil tudi zakon o izvrševanju proračuna za leti 2020 in 2021 (Zipro), ker so vladne stranke za prihodnje leto občinam z znižanjem povprečnine prejšnji teden odvzele 140 milijonov evrov. O obeh vetih so svetniki glasovali v stavbi obrtno-podjetniške zbornice, ker njihovo dvorano v parlamentu še preurejajo, nadomestna dvorana državnega zbora (veliki salon) pa je bila ob uri, ki bi bila za državni svet najprimernejša, zasedena.
Predstavniki občin so veto na Zipro zahtevali, ker izračuni ministrstev kažejo, da bodo dejanski stroški, ki se krijejo iz povprečnine, v letu 2020 659 evrov in v letu 2021 668 evrov. Opozorili so, da je nujno občinam zagotovi povprečnino v višini, ki zagotavlja pokritje stroškov izvajanja zakonsko določenih nalog, da občine za to ne bodo več porabljale denarja iz drugih virov, ki bi moral biti namenjen za nujno vzdrževanje cest in mostov, izvajanje evropskih projektov, nabavo gasilske opreme, vzdrževanje šol in vrtcev ter druge potrebne investicije. Več denarja za občine je opozicijskima SDS in NSi celo že uspelo spraviti v zakon, a je 46 poslancev LMŠ, SD, SMC, DeSUS, SAB in SNS prejšnji teden vsoto z dopolnilom spet znižalo nazaj. Za prihodnje leto na 589 evrov, kar je predlagala vlada.
Tudi o Zipru, ki je nujen za normalno finančno poslovanje države v prihodnjem letu, bo zaradi veta državni zbor moral ponovno glasovati, potrjen pa bo le, če ga znova potrdi najmanj 46 poslancev. Prvič je bilo za 48 poslancev LMŠ, SD, SMC, SAB, DeSUS in SNS. Iz “koalicije” je manjkal le glas Roberta Polnarja (DeSUS), ki je bil proti nižanju financiranja občin.
Razplet glasovanja po strankah je bil takšen:
Če ne bo presenečenj, bo po vetu Zipro decembra gladko ponovno potrjen v DZ. Posnetek je iz seje DS pred glasovanjem o obeh vetih:
