Kmalu po obsežnem napadu Irana s približno 200 raketami na Izrael, ki je sledil izraelskim napadom na Libanon ter omejeni kopenski operaciji v tej državi, so številni analitiki že začeli podajati ocene o vojaški in politični moči iranskega napada. Povračilni ukrep Irana je sprožil val razprav o posledicah za Bližnji vzhod.
Da so Iranci verjetno želeli “nadvladati” izraelski obrambni sistem, vključno z Železno kupolo, vsaj na določenih območjih, meni Michael Clarke, obrambno-varnostni analitik pri Sky News. Po podatkih izraelske vojske je bilo izstreljenih skoraj 200 raket, tiskovni predstavnik Daniel Hagari pa je napovedal povračilne napade na Iran v prihodnjih dneh.
“Izraelski in ameriški sistemi protizračne obrambe so se izkazali za učinkovite,” je poudaril Hagari, ki je prav tako opozoril, da Iran s to akcijo potiska regijo v nevarno eskalacijo. Clarke je dodal, da so televizijski posnetki prikazovali “hud boj med raketami in protiraketami” nad Jeruzalemom in drugimi izraelskimi mesti, kar potrjuje resnost situacije. Kljub temu naj bi IDF ustvarjal vtis, da gre za enkraten napad, a Clarke opozarja, da bi Iran lahko sprožil nadaljnje napade.
Izrael tokrat ne bo diplomatski
Iranov raketni napad ni bil prvi tovrstni incident. Aprila letos je Iran izstrelil več kot 300 raket na Izrael, kar je bilo maščevanje za izraelski napad na iransko veleposlaništvo v Damasku, v katerem so bili ubiti iranski generali. Tokrat pa se zdi, da so bile vse rakete izstreljene neposredno iz Irana, kar bi lahko pomenilo preizkus izraelskega obrambnega sistema. Clarke meni, da bi bil to lahko največji napad, ki ga Iran trenutno lahko izvede, kar bi izraelsko vojsko lahko spodbudilo k povračilu.
Na drugi strani analitiki, kot je Frank Gardner z BBC, pričakujejo, da bo Izrael tokrat udaril z večjo silo kot aprila. Mednarodni diplomatski napori, ki so prejšnjič preprečili obsežno izraelsko vojaško posredovanje, tokrat morda ne bodo uspešni. Izrael verjetno ne bo več pasiven opazovalec, saj raketni napadi predstavljajo neposredno grožnjo njegovim strateškim interesom in zavezništvom na Bližnjem vzhodu. Tako kot je Iran menil, da se mora odzvati na atentata na voditelja Hamasa Ismaila Haniyeha v Teheranu julija in voditelja Hezbolaha Hassana Nasrallaha prejšnji teden, Izrael verjetno ne bo sedel križem rok ob tem neposrednem napadu Irana.
Teheran napad prikazuje kot velik uspeh, trdijo, da je do 90 odstotkov raket zadelo cilje, kar je seveda laž. Le malokatera raketa je resnično zadela cilj, saj je protiraketni sistem uspešno preprečil najhujše. Ebrahim Azizi, vodja odbora za nacionalno varnost iranskega parlamenta, je opozoril, da je to šele prvi val napadov, pri čemer je napovedal še hujše napade, če se bo Izrael odzval. Kljub trditvam o uspešnosti napada pa so izraelski obrambni sistemi, kot kažejo posnetki, uspeli prestreči večino raket.
Ostaja vprašanje, kako se bo Izrael odločil odzvati na to novo eskalacijo. Njegovi cilji bi lahko segali od iranskih jedrskih objektov do baz Revolucionarne garde, kar bi dodatno zaostrilo že tako napeto situacijo na Bližnjem vzhodu.
T. B.