Klemen Jaklič, kandidat za sodnika Ustavnega sodišča RS, velja za glasnega, a ob tem dodaja: “Toda glasen kdaj? Ravno in zgolj ob kršitvah človekovih pravic in zaradi kršitev človekovih pravic! Vse moje izjave, vključno s tistimi na Twitterju, so se vedno nanašale na kršenje temeljnih človekovih pravic.”
V predsedniški palači se je predstavil dr. Klemen Jaklič, predavatelj in raziskovalec na Univerzi Harvard, sicer pa kandidat za mesto sodnika, ki mu 26. marca letos poteče mandat.
Izjemno moralno pokončna osebnost
Mednarodno uveljavljen strokovnjak ustavnega prava, predavatelj ustavnega prava in raziskovalec na harvardski univerzi je v svojem govoru izpostavil, da ga je za kandidata za sodnika Ustavnega sodišča RS predlagal Svetovni slovenski kongres (SKK) ob podpori vodilnih avtoritet ustavnega prava na svetu – štirih profesorjev Univerze Oxford in Univerze Harvard, ki so svojo podporo utemeljili na dveh dimenzijah – prvič, dolgoletna tesna povezanost z njegovim znanstvenim delom in dosežkih na ustavnopravnih področjih, področje človekovih pravic, ter drugič, ko so zapisali, da gre v primeru Klemna Jakliča za moralno pokončno osebnost, ki je predana napredku demokracije, človekovih pravic ter zvestobi pravu. Dodajajo, da so prepričani, da bi kot sodnik Ustavnega sodišča RS dal velik prispevek najvišjih odlik. “Ob takšni podpori in takšnem predlogu ter hkratnem zavedanju, da dobršen del te javnosti tudi želi, da bi relativno mlajše generacije pravnikov, izobražene v tujini, v mojem konkretnem primeru na področju ustavnega prava, tudi doprinesle nekaj k razvoju slovenske pravne države, sem dal soglasje k temu predlogu,” je povedal Jaklič ob predstavitvi novinarjem.
Tujci nad njim navdušeni in ga podpirajo pri njegovi kandidaturi
V tujini je bil 17 oziroma kar 18 let, v vsem tem času pa je v njem rasla ideja, da bi prispeval k razvoju slovenske ustavnosti, ki se je začela s sprejetjem prve demokratične slovenske ustave. Njegovi prvi poskusi, da bi se vrnil v domovino in začel uresničevati ta cilj, žal niso bili zelo uspešni, “zato se je razvleklo na 17, 18 let moje tujine. Je pa ta vizija prepričala takrat tiste, ki so me sprejeli na tiste univerze, s katerimi sem kasneje delal, katerih kolega sem kasneje postal in ki me med drugim nekateri od teh tudi danes podpirajo za to mesto”.
Delal pod mentorstvom Nobelovega nagrajenca
Magistriral je na harvardski pravni fakulteti iz ustavnega prava z nalogo Zavezujočnost odločitev ustavnih sodišč, primerjalna analiza nemškega in ameriškega modela. “To nalogo sem opravil z najvišjo oceno v letniku, kar mi je omogočilo napredovanje v doktorski program prav tako ustavnega prava, kje je vpis zelo omejen – na leto sprejmejo deset kandidatov od 250 magistrantov. Imel sem to srečo, da sem lahko delal z vrhunskimi ustavnopravnimi avtoritetami ter da sem bil izbran v ozko skupino doktorantov, ki je delala pod mentorstvom Nobelovega nagrajenca prof. Amartya Sena.”
Njegovo doktorsko delo najboljše s področja evropskega prava in evropske pravne misli
“Kot nekdo, ki je preživel toliko let v tujini in se posvečal specializaciji ustavnega prava, se zavedam te sreče, ki sem jo imel. Obenem je bilo težko, bilo je tudi trpljenje živeti toliko časa izven domovine, imel pa sem tudi veliko srečo, kajti brez tovrstnega mentorstva mi ne bi uspelo prodreti v te globine ustavnega prava, za katere mislim in za katere drugi menijo, da sem prodrl.” Velik plus Jaklič vidi tudi v tem, da se je njegova pot nagnila na primerjalno ustavnopravno področje, “da sem začel tudi z vzporednim doktorskim študijem na Oxfordu. Namreč, šlo je za idejo mojih mentorjev, da bi bilo najbolje združevati obe dimenziji, tako evropsko kot ameriško, kajti to, da človeku neprecenljiv avtentičen uvid v ustavnost obeh sistemov, kar je, pravijo, redkost tudi v svetovnem merilu”. Leta 2008 je tako doktoriral na Oxfordu iz evropske ustavnosti in se vrnil na Harvard, kjer je začel predavati z doktoratom. Obenem pa je končeval svoj drugi doktorat, ki ga je končal leta 2011 s področja evropske demokracije in človekovih pravic, zanj pa prejel nagrado harvardske dekanje za najboljše delo s področja evropskega prava in evropske pravne misli.
Na njegovo pobudo ustanovili Zavod za brezplačno pravno pomoč v Sloveniji
Poleg številnih strokovnih združenj je Klemen Jaklič tudi ocenjevalec ustavnopravnih člankov in monografij za objavo pri vodilnih mednarodnih znanstvenih revijah. Prav tako je aktiven v Sloveniji, seveda, kolikor mu dopušča čas. “Na mojo pobudo smo s kolegi pravniki v Sloveniji ustanovili Zavod za brezplačno pravno pomoč, ki prispeva k razrešitvi številnih življenjskih stisk ljudi iz socialno ogroženih okolij.” V zadnjih štirih letih se je uvrstil na seznam najvplivnejših slovenskih pravnikov.
“Meni pripisovati politično strankarsko vezanost je neutemeljeno in celo absurdno”
Omenil je tudi govorice o njem, ki temeljijo na neresničnih in napačnih sklepanjih. “Nikoli nisem bil član nobene politične stranke. Strank ne poznam bolje kot vsak drug povprečen državljan. Nikoli nisem delal za nobeno stranko ali pisal kakšnega strankarskega programa ali bil osebni prijatelj kakšnega pomembnega strankarskega človeka. S strankami preprosto nimam nič. Res pa je, da sem vedno na glas povedal, ko sem sam pri sebi ocenil, da je šlo za temeljne kršitve z mojega področja, to je s področja človekovih pravic. In seveda, ko mi je moja oddaljenost od Slovenije to omogočala. Glede na to je meni pripisovati politično strankarsko vezanost neutemeljeno in celo absurdno, to pa zato, ker se v vseh razpisih do sedaj dejansko pojavljajo kandidati, ki so tesno strankarsko vpeti. Med temi so, recimo, predsednik politične stranke, aktivni dolgoletni politik neke druge politične stranke, pa kandidati, ki sodelujejo pri pisanju strankarskih programov in podobno. To so tesne strankarske vpetosti. Pri meni tega ni. Ali pa na primer kandidati, kot smo jih tudi imeli do sedaj, ki so bili v tesnem dolgoletnem osebnem prijateljstvu s kakšnimi vodilnimi politiki.”
Glas tistih, ki so jim kršene človekove pravice
Dodal je še, da je kot pravnik s področja človekovih pravic drugačen, ker je – glasen. “Toda glasen kdaj? Ravno in zgolj ob kršitvah človekovih pravic in zaradi kršitev človekovih pravic! Vse moje izjave, vključno s tistimi na Twitterju, so se vedno nanašale na kršenje temeljnih človekovih pravic. Ravno to opozarjanje in ostra kritika zoper kršitve človekovih pravic pa je imanentna dolžnost pravnikov iz akademske sfere, še posebej, če delujejo na področju človekovih pravic. Ti namreč posvečajo svoje kariere spoznavanju človekovih pravic, študiju, le ti najbolje vedo, kaj je do neke kršitve, hude kršitve, v resnici prišlo. Na njih je torej, da na kršitve, ki jih zaznavajo, opozarjajo, da so ‘učinkoviti psi čuvaji’ zoper kršitve ali celo potencialne kršitve. Zato za akademske pravnike, ki so dolžni izpolniti svoje poslanstvo v družbi, velja ravno nasprotno od sodečih sodnikov. Za akademske pravnike velja široko polje ostre kritike, če naj učinkovito opravljajo svojo vlogo in izpolnijo poslanstvo v družbi,” je bil še kritičen Jaklič.
Marjanca Scheicher