Vse bližje je 14. oktober, datum, ko se bo iztekel rok za zbiranje predlogov kandidatov za novega varuha človekovih pravic. Med tistimi, ki so napovedali kandidaturo, je poleg aktualnega varuha Petra Svetine tudi Katarina Bervar Sternad, direktorica Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja (PIC). A njena kandidatura buri, saj gre v tem konkretnem primeru za osebo, ki vsa leta v okviru omenjenega centra nudi veliko podporo nezakonitim migracijam.
Poziv za zbiranje predlogov možnih kandidatov za varuha človekovih pravic je bil s strani predsednice republike Nataše Pirc Musar objavljen konec avgusta. Peter Svetina je julija po poročanju MMC-ja napovedal, da bo kandidiral za vnovični mandat. Za kandidaturo naj bi se po informacijah, ki so krožile v medijih, potegoval tudi aktualni zagovornik načela enakosti Miha Lobnik. Predlog za kandidaturo pa je med drugimi oddal tudi pravnik Andraž Zidar. Govori se o ponovni kandidaturi že upokojene Vlaste Nussdorfer.
Uradni predlagatelj kandidature je Zveza prijateljev mladine Slovenije
Katarina Bervar Sternad je v ponedeljek preko družabnega omrežja Facebook sporočila, da bo kandidirala za varuhinjo človekovih pravic. Kot je dejala, uradno predlagateljico njene kandidature predstavlja Zveza prijateljev mladine Slovenije (ZPMS). “Veseli me, da je dvajset let mojega dela za človekove pravice prepoznalo več kot sto invalidskih, humanitarnih in drugih organizacij, na čelu z Zvezo prijateljev mladine Slovenije – ZPMS – pionirko borbe za pravice otrok in mladostnikov, uradno predlagateljico moje kandidature,” je namreč zapisala.
Slednja je v objavili izpostavila, da se “že dvajset let bori za pravice invalidov, mladih in starejših, revnih, žrtev nasilja v družini, tujcev in beguncev, pa tudi za naravo in okolje” ter da je med drugim ponosna, da jim je v “PIC skupaj z drugimi posamezniki in organizacijami civilne družbe” uspelo doseči, da je “pitna voda v Sloveniji bolje varovana“. “Sem tudi ena od soustanoviteljic Pravne mreže za varstvo demokracije, ki se je v času največje zdravstvene krize izkazala kot nujna za varstvo temeljnih človekovih pravic, kot sta svoboda govora in vladavina prava,” je še izpostavila.
“Verjamem, da neodvisne institucije potrebujejo zavzete posameznice, posameznike, ki poznajo težave ljudi, pomanjkljivosti prakse in pomen sistemskih sprememb. Le tako lahko blaginjo in spoštovanje človekovih pravic zagotovimo čim širšemu krogu ljudi,” med drugim vztraja Bervar Sternadova. Ker pa je bila slednja v preteklosti vpletena v spodkopavanje ne le slovenskega pravnega reda, ampak celo samega schengna, ne čudi, da je marsikdo kritičen do njene kandidature.
Hojs: Zlorabljala je pravno državo
“To je prav škandalozno, da lahko tak človek oziroma taka stvar sploh pride na misel nekaterih, da bi sploh lahko postala varuhinja človekovih pravic,” je v zvezi z njeno kandidaturo kritičen nekdanji minister za notranje zadeve Aleš Hojs.
“Če pogledate, kaj je ona takrat delala in zlorabljala pravno državo v smislu navodil migrantom, kaj naj počenejo, da se bodo izognili temu, kar dejansko so. Torej migranti, ki zlorabljajo socialni sistem pod krinko, da se bodo predstavili kot begunci,” je spomnil Hojs in dodal, da je škandalozno, da “lahko tak človek pride v kakršenkoli izbor, ne pa celo v ožji izbor, da postane varuh človekovih pravic.” V tem primeru bi bil po njegovo celo Lobnik boljša izbira.
Spomnimo. Iz zapisnika Policijske postaje (PP) Črnomelj iz leta 2018 je razvidno, da se je Bervar Sternadova v telefonskem pogovoru policiji v Črnomlju predstavila kot direktorica PIC in povedala, da so jih poklicali tujci, ki se nahajajo na območju PP Črnomelj. Policiji je dala navodila, da se migranti nahajajo pri naselju Učakovci, in da prav vsi želijo dati prošnjo za mednarodno zaščito. Tako je na telefon dežurnega policista in na elektronsko pošto posredovala GPS lokacijo, kjer se tujci nahajajo. V elektronski pošti pa je posredovala tudi imena in rojstne podatke štirih Afganistancev. Ob tem pa je Bervar Sternadova policistom še zagrozila, “da bo v primeru vračanja tujcev v Republiko Hrvaško zoper policiste vložila kazensko ovadbo”.
“Pri navedbi razlogov za mednarodno zaščito navedejo, da v Sloveniji vlagajo prošnjo za mednarodno zaščito, ker so jim tako svetovali predstavniki nevladnih organizacij iz Republike Slovenije, ki so jih obiskali v Bosni in Hercegovini,” je razvidno iz zapisnika PP Črnomelj. Migranti so po njihovih navedbah dejali, da so jim v BiH predstavniki nevladnih organizacij svetovali, kako postopati, ko pridejo na slovensko ozemlje, da ne bo prišlo do njihovega vračanja v sosednjo Hrvaško. Na letaku so vključili točna navodila, hkrati pa tudi kontaktne telefonske številke nevladnih organizacij Slovenske filantropije, Association ODNOS in Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij – PIC.
V omenjenem primeru pa ni šlo za osamljeni primer. Uradni zaznamek iz Policijske postaje Ilirska Bistrica je namreč razkril, da je v migrant v Veliki Kladuši stopil v stik z nevladno organizacijo PIC. Konkretno, ta je prišel v stik z Andrejem in neznano žensko, ki se je predstavila kot odvetnica PIC. Migrantu je bilo pojasnjeno, kako je potrebno zaprositi za azil, ponujena pa je bila tudi brezplačna pravna pomoč pri pridobivanju statusa azilanta v Sloveniji. Izročena mu je bila telefonska številka, preko katere je v aplikaciji WhatsApp tudi komuniciral. Policistom je povedal, da je bil s PIC ves čas v stiku. Preden so krenili na pot iz BiH, je moral PIC-u posredovati podatke o osebah, ki potujejo z njim. Na PIC so mu svetovali, da ne bo težko, da jih bo policija prijela pri prehodu državne meje med Hrvaško in Slovenijo in da naj jih obvešča tudi o postopku na policiji.
Vse to navedeno pa ni oviralo predsednice, da ne bi ta podelila priznanja predsednice Republike Slovenije za delo na področju človekovih pravic. Pa bo Bervar Sternadovi, ki je članica združenja ONA VE, ustanoviteljici katerega sta med drugim predsednica republike in slovenska kandidatka za evropsko komisarko Marta Kos, uspel še veliki met, da na mestu varuha za človekove pravice nadomesti Svetino? Od vodje omenjene institucije se nedvomno pričakuje, da s svojim delom zagotovi pravično in uravnoteženo zaščito pravic prav vseh državljanov.
Ž. N.