Prispevek za dolgotrajno oskrbo je popolno ponazorilo delovanja vlade Roberta Goloba. Junija smo začeli plačevati prispevek, ki je enkrat večji, kot so javno obljubljali, in to za storitev, ki sploh še ne obstaja. A zapleta se, ker nihče od pristojnih ne ve, koliko denarja se je sploh pobralo od davkoplačevalcev.
Predstavniki oblasti so javnosti obljubljali, da bo prispevek znašal en odstotek od bruto plače zaposlenega, samozaposlenim bodo odtegnili dva odstotka, prav tako kmetom s prijavljeno dejavnostjo. Upokojenci plačujejo odstotek od neto zneska pokojnine. Zaposlenim je sedaj jasno, da gre zgolj za polovico zneska, saj mora tudi delodajalec plačati en odstotek bruto plače v imenu zaposlenega.
Prispevek za oskrbo, ki ne obstaja, trgajo tudi do trikrat
Še eno neprijetno presenečenje za delovno populacijo – prispevek se ne obračunava zgolj od pogodbene bruto plače, k temu se pri obračunu prispevka namreč štejejo tudi dodatki k plači. Pri izračunu se upošteva ista osnova kot pri izračunu zdravstvenega prispevka, je za 24ur komentirala računovodja Sonja Omerza. Način izračuna višine prispevka je očitno presenetil tudi računovodske servise, ki so se tako kot preostanek delovne populacije zanašali na vladna zagotovila.
Vse skupaj torej dva odstotka skupaj z dodatki za zaposlene, in to za storitev, od katere plačniki nimajo nič, razen dodatnega finančnega bremena.
Dolgotrajna oskrba po “kafkovsko”
To pa še ni vse – ta trenutek pravzaprav ni jasno, kaj se dogaja z denarjem, zbranim z naslova prispevka za dolgotrajno oskrbo. Po zakonu se sredstva stekajo v Zavod za zdravstveno zavarovanje.
Skratka, uvajanje dolgotrajne oskrbe je kaos brez primere, ki spominja na Kafkov Proces, le da se je v tem primeru v proces, ki ga vodi vlada Roberta Goloba, uvajanje dolgotrajne oskrbe pa Levica oziroma minister Simon Maljevac, ujela celotna Slovenija.
Ž. K.