Na zadnji seji Vlade RS je minister za finance Andrej Šircelj ministrski zbor seznanil s prvimi ugotovitvami o javnih financah, ki jih je za seboj pustila vlada Roberta Goloba. »Rast odhodkov, ki so jo povzročili ukrepi v prejšnjem mandatu, je skrb vzbujajoča,« je dejal.
V prvi tretjini leta so se odhodki vseh štirih blagajn javnega financiranja namreč povečali kar za 12,1 odstotka na 10,7 milijarde evrov. Iz sporočila za javnost po seji vlade je razvidno, da so nekatera ministrstva brezglavo trošila denar neto davkoplačevalcev, tako da je luknja v državni blagajni večja, kot se je sprva zdelo in kot nas je prepričeval prejšnji minister Klemen Boštjančič (o tem smo pisali TUKAJ).
Za komentar smo vprašali dobre poznavalce slovenske ekonomije in politike.
Andrej Drapal, svetovalec, filozof in analitik
»Da se je že leta 2025 proračunska luknja poglabljala bolj kot prejšnja leta, je moralo biti jasno vsakomur, ki ima IQ nad sobno temperaturo. Inflatorno zaposlovanje v javni upravi. Brezglavo financiranje dobaviteljev v zdravstvu (ne zdravstva). Razmetavanje denarja v kulturi, ki je služilo »motiviranju« volilcev. Kronska božičnica, ki je zvrtala verjetno tisto najbolj usodno luknjo v potapljajočo ladjo Roberta Goloba. Makroekonomistično leporečenje, da morda nekaj ni v redu. Vsak, ki razume mikroekonomijo in obvladuje domačo kuhinjo, je moral vedeti, kaj prihaja!«
Andrej Umek, profesor in nekdanji minister
»Volilno telo vlade dr. Goloba so od vsega začetka v pretežni meri predstavljali volivci, ki so uživali dohodke, ki niso izvirali iz njihovega dela in ustvarjalnosti. Ali drugače povedano – ki so živeli na tuj račun. In ker so živeli na tuj račun, niso imeli nikakršnega odnosa do sredstev, ki so jih tako ali tako dobivali nezasluženo. Dr. Golob si je skuša zagotoviti njihovo podporo na takrat prihajačih volitvah in po možnosti nabor še razširiti. Zato je bivša vlada neodgovorno in vse preveč radodarno vlagala v neproduktivnost in nekreativnost. Denar, ki ga je tako radodarno vlagala, je bil preprosto izgubljen. Ustvarili so velike izdatke proračuna, njegovih dohodkov pa niso povečevali. To je ustvarilo primanjkljaj v državni blagajni, ki smo mu danes priča.«
Štefan Šumah, ekonomist in kolumnist
»Črna luknja je po teoriji območje prostora, kjer je masa skoncentrirana tako močno, da je gravitacija tako velika, da ji ne more uiti niti svetloba in praktično vse v svoji bližini pogoltne vase. Nekaj takega, podobno črni luknji, vendar v financah, se je zgodilo v Sloveniji v zadnjem letu Golobove vlade. Golobova vlada je bila zapravljiva že od začetka, vendar pa je v zadnjem letu svoje katastrofalne vladavine izvedla nek zanimiv eksperiment pro-ciklične fiskalne ekspanzije, pri katerem je bila proračunska disciplina obravnavana bolj kot priporočilo kot omejitev. Strukturni primanjkljaj se je utrdil kot trajna razvojna usmeritev, medtem ko so se tekoči izdatki obnašali po načelu »lepljivosti navzgor«. Fiskalni multiplikator sicer ostaja predmet optimističnih pričakovanj, vendar se zdi, da je bil najbolj robusten učinek ustvarjen na strani prihodnjega servisiranja dolga. Skratka, javne finance so dobile precejšnjo injekcijo keynesianskega entuziazma, račun pa je bil elegantno preložen na prihodnje proračune.«
Jože Biščak