V začetku maja 2026 so aktivisti Ambasade Rog preprečili dublinsko predajo treh migrantov Hrvaški. Dogodek je pokazal popoln razpad reda na Golobovem notranjem ministrstvu. V štirih letih so izvedli zgolj 178 dublinskih predaj, kljub več kot 160.000 nezakonitim prehodom meje.
Uhajanje informacij, odlaganje postopkov, aktivistični pritiski in levičarska agenda so prevladali nad zakonom in varnostjo slovenskih državljanov. Nova vlada pod Janezom Janšo napoveduje preobrat: vladavina prava bo pred aktivizmom.
Medijsko izpostavljen aktivistični protest
V začetku maja 2026 je pred ljubljanskim Azilnim domom Vič potekal eden najbolj odmevnih in medijsko izpostavljenih protestov v zadnjem obdobju. Več kot sto aktivistov Ambasade Rog je blokiralo glavni vhod in dostopno cesto ter uspešno preprečilo načrtovano dublinsko predajo treh prosilcev za mednarodno zaščito Hrvaški. Dogodek je ponovno pokazal globoko nerazumevanje ter razpoke v slovenskem azilnem in migracijskem sistemu ter temeljno ideološko (levičarsko) razumevanje pristopa k upravljanju migracij.
Dogodki so ponovno sprožili tudi vprašanja o učinkovitosti ministrstva za notranje zadeve (MNZ), o morebitnem zavlačevanju postopkov, uhajanju informacij in o tem, ali je slovenski azilni sistem v času vlade Roberta Goloba deloval v skladu z zakoni in evropskimi obveznostmi ali pa so ga pretirano oblikovali aktivistični pritiski in politična agenda. Danes je odgovor že bolj jasen.
Levičarski pristop, ki je v preteklih letih prevladoval pod vlado Roberta Goloba (Levica, SD in del Gibanja Svoboda), je temeljil na poudarjanju domnevnih človekovih pravic, socialne pravičnosti, integracije in solidarnosti z ranljivimi skupinami. Vendar pa so pozabili na slovenskega državljana in na to, da vsi nezakoniti migranti le niso prihajali iz ogroženih držav. To dokazujejo tudi zadnji dogodki v Italiji.
Lažni Hamasovci iz Gaze z novimi identitetami
Razkrito je, da je izraelska obveščevalna služba Mosad varnostne službe evropskih držav opozorila, da Hamas pošilja v Evropo operativce z lažnimi identitetami. Njihov cilj je izvajanje terorističnih napadov oziroma spodbujanje nemirov v zahodnih državah. Po informacijah italijanskega časnika Il Tempo operacija poteka prek Bejruta. Dokumente Palestincev iz Gaze največkrat prenesejo v libanonsko prestolnico Bejrut. V četrti Dahieh, enem od središč Hezbolaha, nato ponarejevalci ponaredijo identitete: spremenijo podatke o starših, osebne zgodbe, življenjepise, študijske podatke in kompetence. Tako pripravljene osebe nato vstopajo v Evropo kot »begunci iz Gaze« ali študenti. Tako so izraelske sile pred nekaj dnevi aretirale Mahmuda Talala al Nadžarja, palestinskega akademika, ki so ga pričakovali na Univerzi v Rimu v okviru italijanskega programa »univerzitetni koridorji«. Po izraelskih podatkih je šlo za pripadnika severne brigade Hamasa, ki naj bi sodeloval pri pokolu 7. oktobra 2023. Rektor rimske univerze Nathan Levialdi Ghiron je nato povedal, da je al Nadžar uradno izpolnjeval formalne pogoje za vpis, univerza pa o morebitnih varnostnih zadevah ni imela informacij. Po pisanju italijanskega časnika posamezniki s ponarejenimi dokumenti nato prestanejo evropske kontrole. Enak kanal naj bi služil tudi za prevoz operativcev Hamasa in Hezbolaha na Zahod.
Nova koalicija: Varnost na prvem mestu
Nova vladna koalicija pod vodstvom Janeza Janše (SDS, NSi, SLS, Fokus in Demokrati) daje absolutno prednost vladavini prava, varnosti zunanjih meja, jasnemu ločevanju ekonomskih migrantov od pravih beguncev ter zaščiti interesov slovenskih državljanov. Migracije se obravnavajo kot vprašanje nacionalne suverenosti, javne varnosti in fiskalne vzdržnosti. Zahteva se strožje izvajanje zakonov, hitrejše vračanje zavrnjenih prosilcev, odločno omejevanje »socialnega turizma« in učinkovita uporaba novega evropskega Pakta o migracijah in azilu. Aktivistične blokade se obravnava kot nedopustno oviranje državnih organov in kršenje zakonskih obveznosti. Takšen pristop bo Sloveniji prinesel nižje stroške, večjo operativno učinkovitost in boljšo zaščito schengenskega prostora, s tem pa tudi varnost.
Vloga levičarskih aktivistov
Ambasada Rog je neformalna levičarska aktivistična iniciativa, ki deluje od izselitve iz ljubljanske Tovarne Rog leta 2021. Sestavljajo jo lokalni aktivisti, migranti, prosilci za azil, begunci, umetniki, študenti in delavci. Protest na Viču v začetku maja so organizirali proti »deportacijam delavcev«, ki so se po njihovih besedah že uspešno integrirali v Slovenijo – našli so zaposlitev, plačujejo davke in ustvarili socialne vezi. Tri prosilce (domnevno iz Senegala, Maroka in Burundija) bi morala Slovenija po Dublinski uredbi vrniti na Hrvaško, od koder so prišli. Tako je odločilo tudi Upravno sodišče RS.
Po protestu je slovensko notranje ministrstvo, ki ga je vodil Branko Zlobko, vrnitev preložilo. Vsaj tako so razlagali. Po doslej znanih podatkih trojice še niso predali Hrvaški.
Ko smo o tem vprašali ministrstvo, so nam na dan potrjevanja nove ministrske ekipe, torej še pod Zlobkom (Svoboda), odgovorili, da »ne gre za deportacije, temveč za povsem zakonite predaje po Dublinski uredbi in evropskem pravu. Slovenija dosledno spoštuje svoje mednarodne in nacionalne obveznosti na področju mednarodne zaščite.« Dodali so: »Predaja je bila preložena zaradi varnostnih razlogov in upoštevanja načela sorazmernosti ukrepanja policije, ne pa zaradi aktivističnega pritiska.«
Ker se je izkazalo, da so bili tujci obveščeni o nameri za predajo, s tem pa tudi levičarski aktivisti, smo tudi o tem povprašali ministrstvo, od koder pa so nam odgovorili: »Obveščanje prosilca in njegovega pooblaščenca o natančnem datumu predaje ni nikakršno uhajanje informacij, temveč izrecna zakonska obveznost.«
Ponavljajoč se vzorec aktivizma: primer Nataše Sukič
Takšen aktivističen poseg sicer pod Golobovimi ni bil novost. Tudi maja 2023 je poslanka Levice Nataša Sukič med podobnim protestom pred Azilnim domom Vič dramatično in fizično preprečila deportacijo dveh prosilcev. Priklenila se je na enega izmed njih, medtem ko so drugi aktivisti in prosilci uporabili verige. Protest je za več ur popolnoma zaustavil načrtovani postopek ter sprožil široko javno razpravo o meji med legitimnim civilnim aktivizmom in nedopustnim oviranjem izvajanja zakona in evropskih obveznosti. Ali so tista dva prosilca pozneje vrnili na Hrvaško, ni znano.
Od Dublinske uredbe do novega evropskega pakta
Dublinska uredba (Dublin III) določa, katera država članica EU je odgovorna za obravnavo azilne prošnje. To je praviloma prva država nezakonitega vstopa (preverba prek baze Eurodac). Slovenija mora prosilce predati odgovorni državi (najpogosteje Hrvaški) v strogih časovnih rokih. Če rok zapade, odgovornost in vse stroški prevzame Slovenija sama.
Od 12. junija 2026 dalje Dublinsko uredbo postopoma nadomešča novi Pakt o migracijah in azilu. To je celovita reforma, ki sestavlja deset medsebojno povezanih zakonodajnih aktov. Med ključnimi novostmi so obvezni »screening« na meji v sedmih dneh (zdravstveni, varnostni in identifikacijski pregled), mejni azilni postopek za prosilce iz varnih držav z nizko stopnjo priznanja azila (hitra odločitev v največ 12 tednih za azil in dodatnih 12 tednov za vračilo), obvezna, a prožna solidarnost med državami članicami (relokacija, finančni prispevek približno 20.000 evrov na osebo ali operativna pomoč) ter razširjena baza Eurodac.
Levičarski aktivisti paktu pričakovano nasprotujejo. Drugi pa navajajo, da smo končno dobili učinkovito orodje za zmanjšanje zlorab, hitrejše vračanje in pravičnejšo porazdelitev migracijskega bremena. Vendar pa Golobovi niso v roku pripravili ustreznih dokumentov za implementacijo evropske zakonodaje. Kaj je o tem odgovorilo (Zlobkovo) ministrstvo za notranje zadeve, ko smo jih vprašali o tem? »Gre za izjemno strokovno zahtevno in kompleksno materijo, ki zahteva temeljito usklajevanje. Predlog zakona za implementacijo pakta je že pripravljen. Člani delovnih skupin so delali v okviru rednega delovnega časa in niso prejemali dodatkov za projektno delo. Vsi postopki na ministrstvu potekajo transparentno in v polnem skladu z evropsko ter nacionalno zakonodajo.«
Statistika: V štirih letih le 178 predaj
V času vlade Roberta Goloba (ministrstvo pod Boštjanom Poklukarjem in kasneje Brankom Zlobkom) je bila realizacija dublinskih predaj Hrvaški razmeroma nizka kljub pravnomočnim odločbam ministrstva in sodbam upravnega sodišča. V štirih letih svojega vodenja so izvedli vsega 178 predaj. V letu 2025 je bilo načrtovanih 124 predaj in uresničenih le 46. Tega leta je bilo 52 primerov prevzetih v pristojnost Slovenije zaradi poteka rokov. Do junija 2026 pa so načrtovali 44 predaj in jih uresničili 20; 18 primerov je bilo prevzetih v pristojnost Slovenije. Ob več kot 160 tisoč nezakonitih prehodov meje v času Golobove vlade je bila vse skupaj le kapljica v morje. Najpogostejši razlogi za neizvedbo predaj naj bi bili izogibanje prosilcev, dolgotrajnost pravnega varstva, zdravstveni razlogi in aktivistični protesti.
Številna opozorila in drugi očitki
Dodatni očitki ministrstvu za notranje zadeve se nanašajo na prehitro podeljevanje dovoljenj za dostop do trga dela, opustitev zahtev za povračilo stroškov materialne oskrbe in pravne pomoči ter na kadrovske nepravilnosti (nepotizem, neenaka obravnava in nepregledna poraba sredstev pri prenovi azilnega registra, službenih potovanjih, financiranju zastopnikov mladoletnikov pa tudi reorganizaciji direktorata za migracije).
Ministrstvo na očitke o dostopu do trga dela odgovarja: »Ministrstvo ne odloča o sami pravici do dela – ta nastane avtomatično po treh mesecih od vložitve prošnje. Povračilo stroškov se zahteva šele po pravnomočnem zaključku postopka, ko prosilci praviloma že zapustijo državo. Urad za oskrbo in integracijo migrantov ob registraciji preveri morebitna lastna sredstva prosilcev; večina jih nima.«
Glede kadrovskih in finančnih očitkov pa so zapisali: »Vsi očitki so pavšalni in neutemeljeni. Kadrovske odločitve so formalno utemeljene, zaposlovanje poteka prek centralnih strokovnih služb ministrstva. Poraba javnih sredstev je pod stalnim notranjim in zunanjim nadzorom. Velik del stroškov azilnega sistema, vključno z obratovanjem Azilnega doma Vič, krijejo evropski skladi, kar znatno razbremenjuje slovenski proračun. Reorganizacija direktorata za migracije marca 2026 je bila izvedena izključno zaradi prilagoditve na novi pakt.«
Nova koalicija: preobrat
Konec maja 2026 je nova koalicija pod vodstvom Janeza Janše podpisala koalicijsko pogodbo za mandat 2026–2030. Na področju notranjih zadev in migracij je napovedan jasen desničarski preobrat: dosledno ločevanje nezakonitih migracij od zakonitih, odločno zavračanje socialnega turizma, krepitev policije in nadzora na meji, debirokratizacija, temeljita reorganizacija MNZ ter učinkovito in strogo izvajanje novega Pakta o migracijah in azilu. Vodenje ministrstva je s 4. junijem 2026 prevzel Franci Matoz, ki je napovedal takojšnje ukrepanje, večjo transparentnost in strožji nadzor nad vsemi postopki.
Dogodki iz let 2023 (Nataša Sukič) in 2026 (Ambasada Rog) ter dolgotrajni sistemski očitki na račun MNZ jasno kažejo, komu ni mar za državljane in državo ter našo varnost. Novi evropski pakt ponuja sodobna orodja za učinkovitejše upravljanje migracij. Slovenija kot schengenska zunanja meja nosi velik migracijski pritisk, hkrati pa se je v času levičarske vlade ali vlad soočala z notranjimi kadrovskimi, finančnimi in upravnimi izzivi, predvsem pa z velikim nerazumevanjem ali celo uresničevanjem osebnih interesov posameznikov.
Vida Kocjan