Kakšne bodo posledice dviga sodniških plač? Primeri plač in (ne)urejanja plačnega sistema v javnem sektorju kažejo, da je koalicija vse potegnila za nos in da so vse obljube Roberta Goloba pozabljene čez noč. Dominika Švarc Pipan je Golobovo obljubo pravosodnim funkcionarjem o 600 evrih mesečnega dodatka označila za ključno napako, ki je za sabo potegnila plaz zahtev drugih sindikatov.
“Danes živimo v normalni državi, v kateri nikogar ne puščamo zadaj,” so po volitvah aprila 2022 in nato tudi maja 2023 javnosti razlagala vodstva koalicijskih strank Gibanje Svoboda, SD in Levica. Robert Golob se je ob prvi obletnici vladanja celo pohvalil, da je “vlada v prvem letu delovanja izpolnila glavno obljubo in željo ljudi – ponovno živeti v normalni državi”. Pa je res tako? Daleč od tega. Koalicija je vse potegnila za nos, če omenimo le to, na kar se osredotočamo v tem prispevku.
Ureditev plačnega sistema za to vlado – španska vas
Pogajanja za ureditev plačnega sistema v javnem sektorju se ne premaknejo nikamor. Pravzaprav socialnega dialoga doslej sploh ni bilo. Stavkajo zdravniki, zaposleni na upravnih enotah, nezadovoljni so policisti in vojaki … Robert Golob pa je zvišanje plač januarja 2023 obljubil le sodnikom in tožilcem. Na pamet in brez posvetovanja s komerkoli jim je vehementno obljubil, da bodo vsak mesec prejemali po 600 evrov bruto dodatka. Tako naj bi bilo, dokler vlada ne bi uredila plačnega sistema v javnem sektorju v celoti. Iz tega ni bilo nič, Golob se je obrnil in na to pozabil.
Če je pozabil Golob, sodniki niso
Niso pa tega pozabili sodniki. Že maja 2023 so mediji poročali, da je sodni svet prejel več pritožb sodnikov zoper odločbe predsednikov sodišč, ki so jim skladno z novelo zakona v navezavi na plačni sistem v javnem sektorju plače zvišali za en plačni razred. Tako kot vsem drugim v javnem sektorju zvišanje za en plačni razred pomeni približno 4 odstotke višjo plačo. Sodniki so menili, da sta plačna lestvica in uvrstitev funkcij v plačne razrede neustavni. Razumljivo. Nekaj mesecev pred tem jim je to govoril tudi Robert Golob. Če je sodnike vrgel čez rame, pa to ni težava slednjih, ampak predvsem Golobova, posledično pa tudi težava vseh davkoplačevalcev.
Sodnike je podprl tudi sodni svet. Opozoril je, da niso upravičeni do dodatkov, kot je na primer dodatek za nezdružljivost funkcije sodnika z drugimi poklici. Sodniki so tudi prepričani, da država krši načela delitve oblasti, neodvisnosti sodstva in enakosti pred zakonom. Začeli so vlagati pritožbe. Pritožniki so sodnemu svetu predlagali, naj pritožbene postopke zadrži do odločitve ustavnega sodišča ali sprejetja (obljubljene) nove zakonodaje, ki bo uredila sodniške plače, da bodo te bolj primerljive s plačami drugih državnih funkcionarjev.
Prazne obljube Švarc Pipanove
Od takratne ministrice za pravosodje Dominike Švarc Pipan so želeli pojasnilo, kdaj bodo v parlamentarni postopek znova vložili zakon o začasnem dodatku sodnikov in državnih tožilcev. Švarc Pipanova je nato na začetku junija 2023 razlagala, da “med sodniki in tožilci vre, a smo blizu dogovora”.
Nič od tega se ni zgodilo, ustavno sodišče pa je že pred tem dlje časa odločalo o primernosti višine sodniških plač. In tako se je začelo. Ustavno sodišče je 30. junija 2023 presodilo, da je ureditev sodniških plač neustavna. Sodniki so bili navdušeni, pričakovali so rešitev. Te tudi naslednje leto niso dočakali. Takratna ministrica Sanja Ajanović Hovnik je 3. julija 2023 za TV Slovenija dejala, naj bi bil “plačni dogovor s sodniki sklenjen in na vladi potrjen še ta teden”, da je predviden 10-odstotni dodatek za nezdružljivost sodniške funkcije z drugimi poklici, o katerem naj bi se pogajalci že dogovorili. Tri dni pozneje, 6. julija 2023, je dejala, da “se vlada strinja z uvrstitvijo sodne veje oblasti na novo plačno lestvico, sklenjeni dogovor določa tudi dodatek za nezdružljivost sodniškega poklica z drugimi poklici”. Sindikati javnega sektorja so julija 2023 ocenili, da bo dogovor o sodniških plačah vplival na oblikovanje novega plačnega sistema, vendar se hudič skriva v podrobnostih. Sredi septembra 2023 je Robert Golob na poslansko vprašanje Andreja Hoivika (SDS) glede sodniških plač dejal, da bo dogovor o plačah v javnem sektorju za vse hkrati. Zatrdil je, da bo vlada izvršila odločbo ustavnega sodišča iz junija 2023. Nič od tega se ni zgodilo.
Sodstvo brez sogovorca
Sredi oktobra 2023 se je nato oglasil sodni svet in vlado ter državni zbor pozval, naj uredi plačni položaj sodnikov. Na začetku novembra 2023 se je oglasil še Miodrag Đorđević, predsednik vrhovnega sodišča. Dotaknil se je treh izzivov, ki so pred sodstvom, pri čemer je na prvem mestu izpostavil vprašanje ureditve sodniških plač. Đorđević je bil razočaran nad situacijo, v kateri sodstvo na tem področju, kot kaže, nima pravega sogovorca, prav tako dosedanji pogovori še niso vplivali na želene rezultate, kot je izpostavil. Sodni svet je nato 9. novembra 2023 od pravosodne ministrice zahteval pojasnila, povezana z ureditvijo sodniških plač. Švarc Pipanova je javno obljubo premierja Roberta Goloba o 600 evrih dodatka pravosodnim funkcionarjem označila kot ključno napako, ki je za sabo potegnila plaz zahtev drugih sindikatov. Sodni svet je nato v primeru neizvršitve ustavne odločbe napovedal protestni shod in priprave na stavko. Pridružili so se jim tudi v tožilskem društvu, sodnike in tožilce so prav tako podprli v odvetniški zbornici. Konec novembra so sodniki dobili na mizo predlog za 577,73 evra mesečnega dodatka. Predstavniki sodnega sveta so omenjeno komentirali z besedami, da to ne odpravlja neustavnosti sodniških plač. Vztrajali so pri uresničitvi ustavne odločbe, ki bi jo morali uresničiti do 3. januarja 2024. Hkrati je vlada pozabila na državne tožilce. Tudi tem je Golob obljubljal dodatek in ureditev plačnih razmerij. Sredi decembra 2023 se je nato oglasila še Dominika Švarc Pipan in dejala, da bi z interventnim zakonom sodnikom dvignila plače za tisoč evrov bruto. Kaj pa drugim? O tem ni govorila. Lepih besed in nič dejanj je bilo nato še kar precej, Golob pa je poudarjal, da “brez reforme celotnega javnega sektorja” dogovora s sodno vejo oblasti ni mogoče skleniti.
Namesto vlade ustavno sodišče
Namesto vlade je nato način izvršitve odločbe o sodniških plačah 5. junija 2024 določilo kar ustavno sodišče. Vesna Bergant Rakočević, predsednica Slovenskega sodniškega društva, je to pospremila z besedami, da je odločba ustavnega sodišča v navezavi na sodniške plače “zavezujoča”. Ustavno sodišče je namreč na pobudo sodnega sveta izdalo dopolnilno odločbo o sodniških plačah za sodnike rednih sodišč, s katero je določilo način izvršitve odločbe o neustavnih sodniških plačah.
Določilo predvideva, da je treba pri izračunu plač sodnikov za plačilo sodniške službe od 3. januarja 2024 do začetka izvajanja zakonske ureditve, sprejete zaradi izvršitve ustavne odločbe, upoštevati plačne razrede sodniških funkcij. Ti so bili v veljavi od 1. junija 2012, ko so jih uskladili s stopnjo rasti cen življenjskih potrebščin, do 31. decembra 2023.
Vsakemu 26,2 odstotka več plače mesečno
Po izračunu statističnega urada to znaša 26,2 odstotka. Na novo določene sodniške plače naj bi sodnikom prvič izplačali pri izplačilu za avgust, in sicer letos septembra, pri čemer bodo dobili tudi razliko za nazaj, kar vključuje obdobje od 3. januarja 2024. Vlada sicer opozarja, da je treba pri izračunu upoštevati izplačila, ki so jih v vmesnem obdobju že prejeli. Sodnikom se je namreč osnovna plača – tako kot javnim uslužbencem in funkcionarjem – oktobra 2022 že povišala za en plačni razred in uskladila z inflacijo v višini 4,5 odstotka, s 1. junijem letos pa še za 3,36 odstotka.
Kako bo, bomo spremljali. Za zdaj v javnosti ni podatkov, koliko naj bi znašali ti poračuni. O tem podatkov torej očitno nimajo ali pa jih niso pripravljeni razkriti niti finančnemu ministrstvu. Za komentar smo prosili tudi več ekonomistov, vendar so očitno stvari še tako nejasne, da komentiranje te vladne godlje še ni mogoče. Nadalje ostaja neznanka, kako bo s plačami drugih v pravosodni veji oblasti, pa tudi v celotnem javnem sektorju. Vsa pogajanja so namreč večinoma na mrtvi točki.
S finančnega ministrstva so nam na vprašanje, kakšne bodo posledice dviga sodniških plač in kaj bo to pomenilo za javne finance ter celoten plačni sistem v javnem sektorju, odgovorili: “Dopolnilna odločba US je neposredno izvršljiva za sodnike rednih sodišč. Ustavno sodišče je z dopolnilno odločbo vstopilo v polje zakonodajalca in s ‘prehodno začasno odločitvijo, ki ima moč zakona’, določilo način določitve plače sodnikov rednih sodišč, ki je zunaj veljavnih uvrstitev v Prilogi 3 Zakona o sistemu plač v javnem sektorju in veljavne plačne lestvice v Prilogi 1 ZSPJS oziroma določilo posebno plačno lestvico za sodnike. Za izvršitev dopolnilne odločbe ni potreben noben pravni akt Vlade RS ali Državnega zbora RS. Vlada se v tem trenutku pogovarja s predstavniki sodstva. Ko bo sprejet dogovor glede tehničnega načina izvršitve, bo le-ta obravnavan na vladi in tudi posredovan javnosti. Več podrobnosti v tej fazi še ne moremo komentirati.”
Dodali so, da je odgovor usklajen z ministrstvom, pristojnim za javno upravo.
Odločitev ustavnega sodišča
Ustavno sodišče RS je za sodnike določilo posebno plačno lestvico. Vlada sicer opozarja, da bo po uveljavitvi odločbe ustavnih sodnikov razmerje med nosilci vseh treh vej oblasti popolnoma porušeno. Na finančnem ministrstvu so za Demokracijo dejali, da se vlada ta čas pogaja s sodniki, upravičeno dodajamo, da se domnevno “pogajajo že celo večnost”.
V vladnem uradu za komuniciranje so v sporočilu za javnost sicer zapisali, da bo vrednost plačnega razreda predsednika vrhovnega sodišča Miodraga Đorđevića presegla vrednost plačnih razredov drugih najvišjih funkcionarjev oz. najvišjega plačnega razreda na veljavni plačni lestvici. Uvršča ga v 66. plačni razred. To v konkretnem primeru pomeni, da bo najvišji funkcionar sodne veje oblasti, to je predsednik vrhovnega sodišča, za 751 evrov presegel plačo predsednice republike, predsednice državnega zbora in predsednika vlade.
Ob tem so spomnili, da je vlada 23. maja v državni zbor poslala predlog zakona, v katerem so predvideli višje uvrstitve sodnikov in državnih tožilcev, in sicer za od enega do treh plačnih razredov.
Za prvostopenjske sodnike so predvideli dvig za tri plačne razrede (12 odstotkov), za sodnike na drugi stopnji (višje sodišče) za dva plačna razreda (8 odstotkov), za sodnike na vrhovnem sodišču pa za enega (4 odstotke). Uvrstitev predsednika vrhovnega sodišča bi ostala nespremenjena, kar bi pomenilo, da bi ta ostal izenačen z nosilci drugih dveh vej oblasti. Največje zvišanje po vladnem predlogu bi bilo za prvostopenjske sodnike, katerih osnovne plače − kot je v svoji prvotni odločbi ugotovilo ustavno sodišče − najbolj odstopajo od plač drugih funkcionarjev.
Vida Kocjan