V zadnji oddaji Kavarna Hayek se je voditelj Jože Biščak pogovarjal z vplivnico, ustvarjalko vsebin na družbenih omrežjih in mlado političarko Zalo Klopčič o vlogi mladih pri ustvarjanju blaginje in njihovem odzivu na izzive sodobne postmodernistične družbe. »Moje vprašanje je bilo, kaj toliko mladih dela ob 11. uri pred parlamentom in daje izjave. V Sloveniji imamo veliko nevladnih organizacij (NVO), ki s svojimi aktivističnimi dejanji dobesedno zastrupljajo mlade možgane. Bojim se, kam nas bo to pripeljalo. Govorim seveda o Inštitutu 8. marec, Danes je nov dan, Legibitra itn.,« je med drugim povedala Klopčičeva.
Ilegalne migracije so velik problem sodobne Evrope. “To niso klasične socialne migracije, ampak gre za nekakšen socialni turizem,” meni Jože Biščak, Klopčičeva pa se je z njim strinjala.
Ko se zjutraj iz okolice Ljubljane odpravlja na predavanja, na avtobusni postaji že ob 9. uri čaka skupina štirih mladih fantov, starih med 20 in 25 let, in se zastonj peljejo z avtobusom, saj jim po mnenju Klopčičeve nihče ne upa nič reči – niti kontrolor. Ne vržejo jih z avtobusa, kot se zgodi nam, če ne plačamo karte. “Če bi se to zgodilo, bi tega kontrolorja takoj označili za rasista ali nacista,” je dodal Biščak. “Na avtobusu se obnašajo tako, da ti je takoj jasno, da niso prilagojeni na naš okoliš, buljijo v mlada dekleta, kažejo nanje s prstom. Sama se pogovarjam s sošolkami s faksa in odkar se je zgodilo tisto posilstvo na Vilharjevi, dekleta hodijo okrog s solzivci. Ne upajo se več same ven, starši jih ne pustijo,” pripoveduje Klopčičeva. Ogorčena je, ker sedanja vlada ne naredi ničesar, da bi zaščitila svoje državljane, ampak raje odstranjuje ograjo na meji.
“V Sloveniji imamo veliko nevladnih organizacij (NVO), ki s svojimi aktivističnimi dejanji dobesedno zastrupljajo mlade možgane”
Pogovor v studiu se je po vložku Mitja Iršiča glede škode, ki jo nacionalni ekonomiji povzročajo ilegalne migracije, nadaljeval o generaciji Z oziroma generaciji Y. Strokovnjaki ugotavljajo, da je za to generacijo med drugim značilno, da si želi uresničiti podjetniške ideje.
V Sloveniji pa se zdi, da ni tako, saj je, kot pravi Biščak, želja mladih, da bi bili aktivisti v nevladnih organizacijah. “Upam, da je to res prava informacija, da si mladi želijo biti podjetniki in uresničiti svoje podjetniške ideje. A se bojim, da ni tako. Mogoče je tako na slovenskem podeželju. V centru Ljubljane, kjer sem vsak dan, res ne opažam tega,” je ugotavljala Klopčičeva, ki je zadnjič šla mimo parlamenta, kjer je Inštitut 8. marec z Niko Kovač v ospredju dajal izjavo. Sprašuje se, kaj toliko mladih dela ob 11. uri pred parlamentom in daje izjave. V Sloveniji imamo veliko nevladnih organizacij (NVO), ki s svojimi aktivističnimi dejanji dobesedno zastrupljajo mlade možgane. “Bojim se, kam nas bo to pripeljalo. Govorim seveda o Inštitutu 8. marec, Danes je nov dan, Legebitra itn.“
“Mladi so odlična tarča za postmodernistične vrednote, saj še nimajo razvitega kritičnega mišljenja”
Biščak je nato citiral provokativno izjavo 93-letnega ameriškega ekonomista, predstavnika avstrijske ekonomske šol, o novih generacijah: “Vsaka nova generacija je vdor mladih barbarov v civilizacijo. Treba jih je civilizirati, preden bo prepozno.” Klopčičeva je pokomentirala izjavo Thomasa Sowella: “Zdi se mi, da je želel s to izjavo povedati, da so mladi zelo dovzetni za to, da jim nekdo vsili svoje mnenje.” Ko se namreč mladi izobražujejo, so najbolj dovzetni za kakršne koli indoktrinacije. Zato Klopčičeva meni, da je zelo pomembno zgodnje odkrivanje pravih moralnih vrednot – ljubezen do domovine, krščanstvo, družina. “Menim, da so prave vrednote. In zato razne aktivistične organizacije, kot je na primer Legebitra, v vrtce in šole vpeljuje svoje razne knjižice, kjer mlade spreobrača v to, da bodo odprti tej novodobni ideologiji.” Biščak je dodal, da tako vsiljujejo razne postmodernistične vrednote, ki so nam tuje. “Mladi so odlična tarča za to, saj še nimajo razvitega kritičnega mišljenja,” je poudarila Klopčičeva.
Se spomnite incidenta, ko je Klopčičeva držala v rokah transparent z napisom Spola sta samo dva?!
Eden od pogojev, da je družba uspešna, da imajo državljani blaginjo, je tudi svoboda – sem sodi tudi svoboda govora. Sedanja vlada pa po Biščakovih besedah teži k omejevanju te svoboščine. “Res je. Ustanovili so tudi strateški svet za preprečevanje sovražnega govora. Nihče nam sicer ne zna definirati, kaj sovražni govor je. Ne vem, ali taka definicija sploh obstaja. Vodja tega sveta je sicer Nika Kovač,” je spomnila Klopčičeva, ki je, kot pravi sama, omejevanje svobode izkusila na lastni koži. “Velikokrat so bile odstranjene objave z mojega Instagrama, ker jih določeni ljudje prijavljajo kot neprimerno vsebino – rasistično, ksenofobno, homofobno itn. Tudi vsak moj video, ki gre na TikTok, gre najprej čez poseben ogled, preden gre lahko v javnost. Ko sva še s Karin Planinšek delali podkaste, so nama cenzurirali najino prvo epizodo z napisom, da širiva dezinformacije in da bo najin podkast pomaknjen nižje na strani, kjer se vidi vir novic.” Biščak je ob tem spomnil na incident, ko je Klopčičeva držala v rokah transparent z napisom Spola sta samo dva! “To se je zgodilo na paradi ponosa, ker smo člani SDM stali s tem napisom, ki je biološko dejstvo. To vemo vsi. Ti aktivisti in vsesprejemajoči ljudje so v nas metali steklenice, plastenke … Zaščiti nas je morala policija. (…) Ne bom se delala žrtve, ker sem ostala cela, ampak fizično so nas napadli. Vidi se, kdo kaj zares sprejema in kdo ne.”
Stabilno poslovno okolje je nujno tudi za mlade, ki si želijo biti podjetniki
Po kratkem animiranem filmu o teoriji spolov, ki si ga lahko ogledate v posnetku, je sledil pogovor o ekonomski svobodi v slovenskem gospodarstvu. Klopčičeva meni, da opaža, da sedanja vlada preveč omejuje podjetnike. Meni, da je gospodarstvo najbolj pomembna panoga, saj z denarjem, ki ga gospodarstvo zasluži, polnijo državno blagajno, zaposlujejo ljudi, vplivajo na BDP. “Tu zraven pride tudi neko osebno zadovoljstvo podjetnikov,” razloži Klopčičeva. Vemo, da je Golobova vlada zvišala davke, spremenila je zakonodajo evidentiranja delovnega časa … “Golob je pred volitvami celo obljubljal višje davke,” je ponovno spomnil Biščak in se vprašal, kako je mogoče, da ljudje volijo take ljudi, ki državljanom obljubljajo večje finančno breme in posegajo v njihove denarnice. “Tisti, ki delajo in so ustvarjalni, gotovo niso volili tega, ki jim je obljubil visoke davke,” je prepričana Klopčičeva, saj smo videli, da so vrata zaprla velika podjetja ali odpuščala zaposlene. “Potrebujemo vlado, ki bo vzpostavila neko predvidljivo davčno sliko. Stabilno poslovno okolje je nujno tudi za mlade, ki si želijo biti podjetniki. Tako pa si nihče od mladih ne upa več odpreti podjetja,” še meni Klopčičeva.
“Ne nasedajmo tistim, ki pravijo, ne imejmo otrok, ker ti vplivajo na podnebne spremembe”
Kakšna je vloga mladih pri ohranjanju blaginje? Na generaciji Klopčičeve je precejšnje breme. Prebivalstvo se stara. Upokojencev je vse več. Pokojnine so nizke. Pokojninska blagajna je vse bolj obremenjena. “V zraku je čutiti družbene spremembe. Če sem se kaj naučila v svojih 21 letih, je, da v življenju vedno pride neko ravnotežje. Po eni strani se vzpenja miselnost LGBT, po drugi se vzpenjamo mi, konservativci. Po eni strani se vzpenja neki hud zeleni prehod in podnebni aktivizem, po drugi strani vidimo proteste kmetov, ki temu nasprotujejo. Vidimo tudi pomanjkanje moralnih vrednot, kar je mene pripeljalo do zakramentov – pri svojih 20. letih sem prejela obhajilo in birmo. Na nas je, da vztrajamo v tej smeri in da se upremo levi agendi, ki nas prepričuje, da družina ni pomembna,” je bila jasna Klopčičeva in dodala, naj ne nasedamo tistim, ki pravijo, da ne imejmo otrok, ker ti vplivajo na podnebne spremembe z onesnaževanjem okolja. “Govorila sem z ljudmi, ki ne želijo imeti otrok, ker jih ne želijo pripeljati v ta svet. Zaradi tega sem se tudi sama podala v politiko – zaradi tega ravnotežja. Ker želim nekaj prispevati družbi – biti glas razuma, da mladi dojamejo, da ni treba samo kimati in da si upajo upreti, kot to počnem s svojimi kolegi.” Po anketi med mladimi se je pogovor v Kavarni Hayek zaključil z mislijo, da bo na mladih nekoč stala družba. “Mi smo tisti, ki bomo čez nekaj let odločali, zato je nujno, da se upremo neumnostim in norostim, ki smo jim priča v tem današnjem svetu. Na nas je tudi, da popravimo sliko rodnosti, ki je trenutno skrb vzbujajoča. O tem se premalo govori. Na nas je, da ohranimo normalnost, ljubezen do domovine, tradicijo. Glavno vprašanje je, v kakšnem svetu želimo živeti čez 10, 20 let?” Ker norosti današnjega sveta delajo škodo tudi nacionalni ekonomiji.
Celotno oddajo Kavarna Hayek z gostjo Zalo Klopčič si oglejte na spodnji povezavi:
Petra Janša