O mafijski likvidaciji Satka Zovka, ki naj bi bil povezan s slovensko vejo Kavaškega klana, kot tudi o tem, da naj bi bili slovenski policisti celo obveščeni, da se pripravlja atentat nanj smo že poročali. Kdo sta sploh dva mafijska klana, ki zadnje dni polnita stolpce slovenskih medijev in vzbujata strah pred popolnim anarhotiranskim brezvladjem, ki ga omogoča slovenska vlada?
V zgodnjih letih jugoslovanskega komunizma se je z dobičkonosnim poslom preprodaje orožja in mamil ukvarjala kar celica komunistične partije, ki je de facto, kot v vsaki totalitarni državi predstavljala osnovno mafijsko celico z vsemi vzvodi oblasti, kar je izvrstno v svoji knjigi Vzporedni mehanizem opisal Rado Pezdir. Prvi poskusi “zasebnega” prekupčevanja z narkotiki so se dogajali v sosledju s sproščanjem gospodarskih vzvodov oblasti in liberalizacijo zakonitega trga.
V 80. letih so se zasebniki v Jugoslaviji, predvsem v obalnih mestih (kot sta Rijeka in Dubrovnik), povezovali z mednarodnimi kriminalnimi mrežami. Jugoslavija, zlasti njen obalni del, je bila strateško pomembna za tihotapljenje drog, saj so prek nje potekale poti za prevoz drog iz Azije (npr. heroin iz Afganistana) v zahodno Evropo. Številni posamezniki in organizirane kriminalne skupine so začeli tihotapiti droge, pogosto z uporabo pomorskega prometa, pa tudi z drugimi metodami, kot so skriti predmeti v tovornjakih, vlakih ali v tovornem letalskem prometu.
Tihotapci drog so pogosto izkoriščali prehodne poti, ki so potekale iz vzhodne Evrope proti zahodu, vključno s Turčijo, Albanijo, Grčijo in jugoslovanskimi pristanišči. Ob začetku razpada komunistične diktature so se oblikovali lokalni mafijski klani, kjer ni bilo nič posebnega, če so v njenih strukturah delovali tudi aparatčiki in člani varnostno-obveščevalnih služb razpadle države.
Škaljarski in Kavaški mafijski klan: zgodba o podzemnem svetu, ki sega tudi v Slovenijo
V ozadju kriminalnega podzemlja Balkana, kjer se že desetletja prepletajo interesi mafijskih organizacij, sta se zadnje desetletje kot glavna igralca začela pojavljati dva klana, katerih ime zbuja strah in spoštovanje: Škaljarski in Kavaški klan. Njuna prisotnost v Sloveniji ni zgolj posledica njihovega širjenja po evropskih tleh, temveč tudi del zapletenih povezav z lokalnim podzemljem, ki sega še v že prej omenjeni čas pred osamosvojitvijo. Klana, katerih korenine segajo v Črno goro, danes obvladujeta širok spekter kriminalnih dejavnosti, vključno z trgovino z drogami, pranjem denarja in umori, običajno opravljeni s hladnokrvno natančnostjo.
Začetki v devetdesetih
Škaljarski klan je nastal v divjih brezvladnih 90. letih prejšnjega stoletja v Kotoru, mestu na črnogorski obali, kjer so se sprva povezali posamezni kriminalci iz sveta narkotikov in orožja. Ime so si klanovci prislužili po predmestju Škaljari v Kotoru, kjer so vzpostavili svojo prvo bazo. Klan se je že kmalu uveljavil kot eden izmed najmočnejših in najbolj brutalnih na Balkanu. Njegovi člani so tesno povezani s politiko, gospodarstvom in varnostnimi strukturami v Črni gori, pa tudi širše na Balkanu, kar jim je omogočalo, da skoraj brez strahu delujejo pred preganjanjem z roko v roki s koruptivnimi lokalnimi oblastmi.
Za ustanovitelja Škaljarskega klana velja Jovan Vukotić, nekdanji kriminalec, ki je v začetku 90. let prejšnjega stoletja začel organizirati kriminalne dejavnosti, povezane s trgovino z drogami, izsiljevanjem in pranjem denarja. Vukotić je bil znan po svoji preudarnosti in sposobnosti za dolgoročno načrtovanje, kar je klanu omogočilo, da se hitro razvije v eno izmed najbolj vplivnih kriminalnih organizacij na Balkanu. Vukotić naj bi bil izredno pameten in iznajdljiv človek. Ena od anekdot pravi, da je nekoč za svojo organizacijo našel popoln način za prevoz drog iz Črne gore v Italijo: uporabljal je ladje z dragocenim tovorom – dostavljal je vino in oljčno olje, pod njimi pa je bila skrita droga. Takšne ladje so cariniki redkeje preverjali. Vuković je sicer veljal za okrutnega in brezobzirnega – vsak, ki je izdal klan, je bil ubit (običajno na grozovit način, ki je vključeval mučenje). Po pravilu storilcev niso odkrili.
Škaljarski klan je sicer postal odmevnejši, ko je prevzel posle balkanskega kralja kokaina Darka Šarića, ki se je takrat že skrival pred oblastmi (od 2018 prestaja 9-letno zaporno kazen, ki se je kasneje spremenila v 16-letno).
Kavaški klan je bil najprej del Škaljarskega klana, potem pa so se posamezni kriminalci iz naselja Kavač po sporu o prodaji drog v španski Valenciji leta 2014 osamosvojili in postali največji tekmec Škaljarskega klana. Kavaški klan je svoj naziv dobil po Kavaču, mestecu v Črni gori, kjer je imel pomembno bazo. Gre ta vas, ki leži na drugi strani gore, kjer se nahajajo Škaljari. Klan se je v svojih začetnih letih specializiral za preprodajo drog, zlasti kokaina, vendar se je kasneje razširil tudi na druge vrste kriminalnih dejavnosti. Tako kot Škaljarski tudi Kavaški klan deluje znotraj kompleksnih mrež, ki vključujejo visoke politične in poslovne kroge, kar jim daje velik vpliv na terenu.
Za ustanovitelja Kavaškega klana velja Radoje Zvicer, ki je bil prav tako znan črnogorski kriminalec, kasneje pa je postal ena izmed osrednjih osebnosti kavaškega klana. Zvicer je znan po svoji premetenosti in sposobnosti, kot organizator številnih ilegalnih poslov, predvsem pa je bil pomemben, ker je imel dober politični položaj in mreže tako v Črni gori kot v drugih državah Balkana.
Vodja Kavaškega klana Zvicer se sicer na neznani lokaciji še vedno skriva pred oblastmi. Potoval pa naj bi celo s slovenskimi potnimi listinami, za katere je v državah bivše SFRJ treba odšteti tudi do 16 tisoč evrov. Preživel je že dva atentata – enega v Panami in enega v Ukrajini.
Zvicer velja za izjemno okrutnega. Znan je po neizprosnosti in sadizmu: zanj sta mučila in morila Veljko Belivuka, imenovan Velja Nevolja, in Marko Miljković z vzdevkom Mare Mesar, znana po tem, da sta iz svojih žrtev delala čevapčiče in jih pošiljala Zvicerju, ki jih je pojedel in z njimi hranil svojega psa.
Kavaški klan naj bi bil po pisanju portala Krik prek sina srbskega predsednika Danila Vučića povezan tudi s samim srbskim političnim vrhom.
Klana naj bi bila že od začetka nastanka Kavaškega klana v sporu. V Ljubljani umorjeni Zovko je bil nekoč sicer član Škaljarskega klana, a je nato po sporu z vodjo Dinom Muzaferović Cezarjem prestopil v Kavaškega.
Povezave z Ljubljano
V 90. letih, ko je na Balkanu divjala vojna in so si številne države prizadevale za osamosvojitev, so balkanski klani začeli širiti svoj vpliv tudi na območje Slovenije, ki je takrat postajala pomembna tranzitna točka za drogo, orožje in druge ilegalne dejavnosti. Slovenija je imela strateško lego, ki je omogočala enostaven dostop do zahodne Evrope. Škaljarski in Kavaški klan sta tako zlahka našla svoje ljudi v Sloveniji, ki so delovali kot povezovalni člen med vzhodom in zahodom.
Zaradi visoke stopnje korupcije v različnih strukturah države so ti klani hitro vzpostavili močne povezave z lokalnim podzemljem. Na začetku so imeli predvsem vpliv v Ljubljani, vendar so se njihovi stiki razširili tudi na druge večje slovenske kraje, kot so Maribor, Koper in Celje. Slovensko podzemlje je klanom omogočilo lažji dostop do trgov drog in drugih nezakonitih dejavnosti, pri čemer so v nekaterih primerih vključeni tudi slovenski kriminalci, ki so postali del širše balkanske mreže.
Po poročanju Europola naj bi imel Kavaški klan svojo celico v Sloveniji že od leta 2018. Slovenska veja klana naj bi se ukvarjala z organizacijo prevoza droge, strelnega orožja in s pranjem denarja.
Ključna oseba slovenskega kriminogenega omrežja sta bila brata Klemen in Blaž Kadivec, ki sta oblikovala trdno organizirano celico. Klemen, kot vodja, in Blaž, kot računovodja, sta imela pod nadzorom podjetja v Kopru, registrirana za logistiko in prevoze. S temi podjetji so tedensko prevažali velike količine kokaina, heroina, marihuane, denarja iz trgovine z drogami ter orožja. Delo so izvajali predvsem s tovornjaki, posebej predelanimi za tihotapljenje. Vendar pa sta oba trenutno v priporu – Klemen Kadivec od oktobra 2019 zaradi sumov ugrabitve in povezav z organiziranim kriminalom, Blaž pa je bil aretiran marca 2022 v Španiji, od koder so ga izročili Sloveniji.
Še en pomemben član slovenske celice je član klana Luka Akrapović, ki je na begu. Poleg tega pa je v Bosni in Hercegovini policija prijela Mladena Samardžijo, enega izmed ključnih operativcev, za katerim so slovenski organi pregona že izdali tiralico. Samardžija naj bi bil vpleten v usklajevanje dejavnosti klana, novačenje članov ter pridobivanje nezakonite premoženjske koristi.
Slovenska akcija proti Kavaškemu klanu
Enega večjih udarcev je Kavaškemu klanu zadala slovenska policija maja 2021, ko je bila izvedena obsežna akcija, v kateri je sodeloval tudi Europol. V času te preiskave je bilo prijetih 48 ljudi, med njimi 25 Slovencev in 23 tujcev. Policija je izvedla hišne preiskave pri 19 slovenskih državljanih, kar je omogočilo razkritje obsežnega omrežja kriminalnih dejavnosti.
V spektakularni akciji, ki je potekala julija letos na Primorskem, so bile aretirane tri osebe – slovenski in črnogorski državljani, ki so bili domnevno povezani z omrežjem, vendar so bili zaradi pomanjkanja dokazov izpuščeni.
Kako klana delujeta v Sloveniji?
Škaljarski in kavaški klan sta znana po svoji brutalnosti, natančnosti in sposobnosti za dolgoročno načrtovanje. Njun modus operandi je dobro premišljen in temelji na delovanju iz ozadja, kjer sta tišina sodelavcev in hitro izginotje izdajalcev ključna za uspeh. Klanovci so zelo previdni pri izbiri svojih sodelavcev, pogosto pa se zanašajo na zaupne povezave znotraj različnih struktur, da bi izognili preiskavam in zasačitvi.
V Sloveniji klani predvsem delujejo na področjih trgovine z drogami, zlasti kokainom in heroinom, vendar so v zadnjih letih začeli vse bolj vstopati tudi v druge oblike kriminala, kot so izsiljevanje, umori na najem, trgovina z orožjem in kibernetski kriminal. Pri tem se pogosto poslužujejo nasilja, saj je bilo v preteklih letih več primerov brutalnih napadov, ki so imeli jasno sporočilo za konkurenco ali notranje izdajalce.
Za izvajanje svojih aktivnosti so klani v Sloveniji ustvarili sofisticirane mreže, ki vključujejo tako lokalne kriminalce kot tudi tuje državljane. Včasih jih celo najamejo za izvajanje “umazanih” nalog, kot so pregoni ali umori, da bi ohranili svojo anonimnost. Podobno kot na drugih območjih, tudi v Sloveniji uporabljajo specifične načine prevoza, skrivališča in tehnologijo, ki jim omogočajo, da se izognejo preiskavam. Pomembna taktika je tudi podkupovanje koruptivnih uradnikov.
Zaposlena na ljubljanskem tožilstvu je predajala informacije Kavaškemu klanu
Policija je odkrila, da je bila ena od zaposlenih na ljubljanskem tožilstvu, Tanja Tolimir, vpletena v izdajanje zaupnih informacij članom Kavaškega klana v zameno za denar in druge koristi. Fotografirala naj bi pomembne dokumente, kot so odredbe za hišne preiskave, te pa posredovala naprej. Poleg tega so se pojavile informacije, da je kriminalistični inšpektor Sebastjan P. domnevno kupil nepremičnino od Drejca Kovača, ki je bil povezan s slovensko podružnico Kavaškega klana.
Umori, ugrabitve in nasilje
Kavaški klan je bil v Sloveniji vpleten tudi v številne umore in ugrabitve. Ena izmed bolj odmevnih zgodb je umor Igorja Mančića, ki je bil ubit januarja 2023, potem ko naj bi ukradel drogo v vrednosti 1,5 milijona evrov Klemnu Kadivcu. Mančiću naj bi pomagala še druga dva člana, Danijel Božić in David Šolaja, ki sta bila prav tako likvidirana. Božić je bil ugrabljen in pozneje umorjen v Ankaranu, njegovo truplo pa je bilo najdeno v gozdu.
Medtem pa se je klan poskušal tudi znebiti Žarka Tešanovića, vendar so se poskusi izjalovili, ko je policija hitro intervenirala in ga rešila, napadalce pa prijela. Umor in poskus umora sta na koncu priznala Blaž Kadivec in Drejc Kovač.
Zgodba o Kavaškem klanu v Sloveniji odraža ne samo nasilje in kriminalne dejavnosti, ampak tudi širšo sliko o tem, kako globoko so kriminalne mreže prepletene z zakonodajnimi in izvršilnimi organi. Razkritja o izdajstvih znotraj samega sistema dajo zadevi še dodatno kompleksnost, specifično za Balkan in šibke državne strukture.
Kako se je slovenski policiji lahko “zgodil” umor Zovka?
Povezave, ki jih imajo klani v lokalnem političnem in poslovnem okolju, otežujejo delo policije in pravosodja. Vprašanje, ki si ga bodo zastavljali varnostni strokovnjaki, je, kako se lahko tako brutalen umor, kot je umor Satka Zovka, slovenskim policistom zgodi dobesedno pred očmi.
Za naše organe pregona bo še posebej nerodno, če se izkaže, da je v resnici šlo za policijskega sodelavca oz. celo za zaščiteno pričo – saj bi potem bi bilo izredno težko razložiti tak drzen umor, brez povezave morilcev z ljudmi iz vrha slovenske policije oz. tistimi, ki zasedajo visoke položaje znotraj policijskih struktur.
I. K.