Kazenska ovadba proti Robertu Golobu odmeva tako doma kot v tujini. Marsikomu se je zazdel zanimiv datum ovadbe, saj je Tatjana Bobnar o političnih pritiskih pričala pred dvema letoma, pa se ni nič zgodilo. Na socialnih omrežjih pa so prav tako spomnili, da je Civilna iniciativa Aktivni državljani samostojne Slovenije kazensko ovadbo o isti zadevi podala decembra leta 2022. Policija je sledila komaj dve leti kasneje, prej pa je obtožnica čakala v predalu. Naključje?
Kazenska ovadba je vsebinsko praktično identična tisti, ki jo je na tožilstvo poslala policija, čeprav so se takrat predsedniku Civilne iniciative Viliju Kovačiču smejali.
Česa Civilna iniciativa obtožuje Goloba?
Civilna iniciativa Aktivni državljani samostojne Slovenije je namreč na podlagi 146. in 147. člena Zakona o kazenskem postopku podala kazensko ovadbo zoper Goloba, s katero so predsednika vlade utemeljeno sumili storitve kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic, saj je kot uradna oseba in javni funkcionar za to, da bi sebi ali komu drugemu pridobil nepremoženjsko korist in da bi komu prizadejal škodo, izrabil svoj položaj in prestopil meje uradnih pravic, saj je od ministrice za notranje zadeve Tatjane Bobnar pogojeval povrnitev njegovega zaupanja do nje s tem, da bi odpustila s policije določeno osebo, zoper katero pa niso obstajale nikakršne ugotovitve, da bi delala nezakonito, in je to ponudbo absolutno zavrnila.
Hkrati ga obtožujejo, da vršilcu dolžnosti generalnega direktorja policije Boštjanu Lindavu ni potrdil stalnega mandata in je izrazil stališče, da bo polni mandat prejel le, v kolikor bo na podlagi meril in pričakovanj politične stranke in predsednika vlade policijo očistil določenih ljudi.
Iste obtožbe, dveletni zamik
Po opisu kaznivega dejanja sodeč je videti, kot da je policija spisala skoraj identično ovadbo, a kar 2 (dve!) leti kasneje. Tudi KPK je prijavo o isti zadevi prejela že decembra leta 2022 in jo nato v predalu držala vsaj eno leto, nato začela svojo preiskavo in jo hitro pospravila nazaj v predal, rekoč, da ima prednost preiskava policije. Zdaj je zadeva zopet aktualna. Zakaj?
Usklajen balet
Kdor spremlja slovensko politiko, ve, da se nič ne zgodi po naključju. Običajno gre pri vseh zadevah, kjer državni organi koga preiskujejo, za skrbno usklajen balet institucij, ki jih trdno v roki drži tranzicijska levica. Z njimi napadajo desne politike in jih obtožujejo stvari, ki jih niso naredili, hkrati pa je represivni organ priročen tudi, ko je treba disciplinirati neposlušne ali nedisciplinirane leve politike.
Videti je, kot da je Golob arhitektom slovenske globoke države zrasel čez glavo in napak misli, da je ustvaril samega sebe. Težko je spregledati tudi, da je bila naslednja stranka, ki bo najbrž rušila slovensko desnico z “žlahtno” opcijo v maniri Ljudmile Novak, ustanovljena le nekaj dni pred ovadbo. V Sloveniji se nič ne zgodi po naključju.
Tako KPK kot policija sta za dve leti v predal pospravili primer, ki je tako očiten in tako jasen, da ni potrebno nič posebnega “raziskovati”, saj gre za pričanje dveh bivših funkcionarjev, katerih zgodbi se ujemata in sta skupaj diametralno nasprotni zgodbi predsednika vlade. Tak primer bi v normalni državi že leta 2022 Goloba odnesel ne le z Gregorčičeve, ampak najbrž kar v zapor. Dve leti kasneje v Republiki Sloveniji kazenska ovadba roma iz policije na tožilstvo, kjer ga bo obravnavala zimzelena Branka Žgajnar, ki je zaslovela s tem, da niti enkrat ni uspela Zoranu Jankoviću dokazati krivde v niti eni od zadev, v kateri ga je preganjala. Tudi takrat, ko se je ujel v prisluhe.
Morda žalostno stanje slovenske demokracije in vladavine prava najbolje povzame prvak opozicije Janez Janša, ki je v objavi na socialnem omrežju X napisal:
I. K.