Do enakopravnosti vodi dolga pot. Ne le v državah tretjega sveta, temveč tudi v Evropi in Sloveniji so ženskam še vedno kršene pravice. Diskriminacija je v 21. stoletju prisotna na številnih področjih, družba pa o tej temi ni dovolj ozaveščena. Razprave o tej problematiki praktično ni, opozarjata evropska poslanka Patricija Šulin in podpredsednica Državnega zbora RS Bojana Muršič.
“Dvojni pogled na zadevo, z ženske in moške strani, lahko marsikdaj pripelje do nečesa plodnejšega,” je prepričana Šulinova, ob tem pa Muršičeva dodaja: “Vse, kar se na področju pravic žensk počne, je potrebno še nadgraditi, saj je zakonodaja tukaj še vedno zelo šepajoča.”
Položaj žensk se je skozi zgodovino močno spreminjal, skozi desetletja in stoletja so ženske vlogo matere in gospodinje nadgradile in dokazale, da lahko zasedejo tudi najvišje položaje v družbi – od gospodarstva, šolstva, zdravstva pa vse do politike. Kljub vsemu se tudi v letu 2016 boj za popolno enakopravnost žensk nadaljuje in nikakor še ni končan.
Ženske za enako delo dobijo nižje plačilo kot moški
Do razlik med moškimi in ženskami prihaja zlasti na področju zaposlovanja, pri odmerjanju višine plače in pri zasedanju visokih mest v družbi. Ženske, ki opravljajo enako delo kot moški in na enakem položaju, so povprečno slabše plačane za okoli 16 odstotkov.
Zanimive izjave znanih dam slovenske politike
Med oddajo lahko vidite tudi izjave vidnih dam slovenske politike: nekdanje predsednice vlade Alenke Bratušek, predsednice NSi Ljudmile Novak in poslanke SDS Eve Irgl. Spregovorile so o pravicah in enakopravnosti žensk. Zaupale so nam tudi, kaj jim pomeni mesec marec, kako praznujejo dan žena in materinski dan, pa tudi kako se same soočajo z delovanjem v politiki in ne nazadnje usklajujejo svoje obveznosti z zasebnim življenjem.
Tudi v Evropskem parlamentu zgolj 36 odstotkov žensk
V Državnem zboru RS je okoli 36 odstotkov žensk, podobno razmerje je tudi v Evropskem parlamentu. Nobena ženska še ni predsedovala Evropski komisiji, v Evropskem parlamentu pa sta bili med dosedanjimi 25 predsedniki le dve ženski. V Sloveniji smo sicer imeli predsednico vlade, nismo pa imeli še predsednice države in predsednice državnega zbora.
Pravice žensk se še vedno kršijo, najbolj v nerazvitem svetu
Odnos do predstavnic nežnejšega spola in spoštovanje njihovih pravic je za razliko od EU zaskrbljujoče zlasti v državah tretjega sveta oziroma državah v razvoju, kjer se pravice žensk kršijo dnevno in posegajo tudi na področje kršenja osnovnih človekovih pravic, od izobraževanja pa vse do svobodne izbire zakonskega partnerja.
Razlike med spoloma so najbolj izrazite predvsem v arabskih državah, južni in zahodni Aziji ter Afriki, kjer še nekaj let nazaj več kot polovica deklic ni hodila v šolo.
Enake izhodiščne možnosti poti do enakopravnosti
Ženske imajo prav tako kot moški vodstvene sposobnosti in željo po poslovnem razvoju, zato je skrajni čas, da se začne nanje gledati skozi optiko enakih kriterijev kot na moške, opozarjata Šulinova in Muršičeva. Zaposlovanje ali kakršnokoli drugo diskriminiranje na osnovi spolov je zato ne glede na okoliščine nedopustno. In v 21. stoletju ni za takšen način ravnanja ne razloga in ne opravičila.
Jure Ferjan