Zaradi ponedeljkove hude prometne nesreče na ljubljanski južni obvoznici, ki se je končala s smrtjo treh oseb, je prišlo do večurne zapore avtoceste. Ta je bila zaprta med priključkoma Ljubljana jug in Rudnik proti Kopru, oviran pa je bil tudi promet v nasprotni smeri. Tisti, ki se vsak dan vozijo na delo, vedo, da zastoji na slovenskih cestah sicer niso nič nenavadnega niti med drugimi dnevi, ko ni prometnih nesreč. Prepotrebnega tretjega pasu, ki bi lahko razbremenil avtoceste v Sloveniji, pač ni, saj širjenju ceste infrastrukture nasprotujejo vladne stranke in njihovi podaljški v obliki nevladnih organizacij.
“Nesreč, kot je bila današnja na ljubljanski obvoznici, ne bi smelo več biti. EU od maja 2021 zahteva, da ima vsako tovorno vozilo vgrajen t. i. automatic emergency braking (samodejno zaviranje v sili), ko tovornjak zavira sam, če pred sabo vidi oviro. Kaj se je torej zgodilo?!” je glede ponedeljkove nesreče izpostavil politični komentator Mitja Iršič. Profesor in nekdanji minister dr. Žiga Turk pa je na družabnem omrežju X komentiral, da so avtoceste preozke, alternative pa ni. “Vsaka nesreča povzroči kolaps sistema. Ampak to je nalašč. Tisti, ki oblikujejo prometno politiko, vedo, da zastoji sčasoma ljudi pripravijo do tega, da raje lepo čepijo doma.”
O hudem utapljanju v pločevini smo poročali že v času pred poletno sezono, to pa se še naprej stopnjuje, saj rešitev ni na vidiku. Marsikdo je v zadnjem času pravi, da je stanje sedaj postalo resnično nevzdržno, zato ne preseneča, da je v številnih podjetjih vedno več zaposlenih, ki so naklonjeni hibridnemu načinu dela, kjer se prepleta delo od doma in v pisarni ali pa to poteka samo od doma. Ljudje se namreč želijo rešiti zamudne vožnje do poslovnih prostorov, povrhu pa se s tem tudi lažje usklajujejo službeni in zasebni čas.
Isti dan 11. 9., ista ura 16.20, primerjava prometa na cestah v okolici mest Ljubljana, Graz, Dunaj in München. In tako iz dneva v dan karavana stoji …@AMZS_si @DARS_SI @mzi_rs pic.twitter.com/wFSNOIj5bT
— Avtokampi.si (@Avtokampi) September 11, 2023
Ponekod po Evropi se zavedajo pomena širitve avtocest
Medtem ko se v nekaterih državah, kot so Nemčija, Italija in Avstrija vlaga v širitve štiripasovnih avtocest v šestpasovne, kar seveda tudi pomembno pripomore k večji pretočnosti prometa, smo pri nas resnično daleč od tega, čeprav je celo Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) vladajoče nedavno opozorila, da na račun velikih gneč nastaja tudi gospodarska škoda. Gradbeni inženir Metod Di Batista je v zvezi z zastoji pred časom za Dnevnik povedal, bi po njegovo morali “z učinkovitim vodenjem projektov hitro dodati tretje pasove na najbolj problematičnih avtocestnih odsekih”. Ob tem je prepričan, da je to mogoče izvesti z ekipami, ki so sposobne, strokovne in izkušene. Kot kaže, ne gre brez upoštevanja tistih, ki so vladajoče pomagali izvoliti. Znano je namreč, da se “civilna družba” ne zavzema za širjenje cestne infrastrukture, čemur pa sta pred volitvami prikimali dve koalicijski stranki Gibanje Svoboda, iz vrst katere prihaja prometna ministrica, in Levica.
.@mzi_rs Vsako jutro 1,5 – 2 uri do LJ, relacija 110 km, izključno avtocesta. Vedno večja norišnica. A lahko za začetek med 6. in 9. uro zjutraj omejite tranzit tovornjakov, pa da vidimo ali bo kaj učinka? #dars #polnkufervasmamo #vozačinavolitve pic.twitter.com/8mOLd5RK3k
— Monika Kirbiš Rojs (@MonikaKirbiRojs) September 7, 2023
Dars je nedolgo nazaj Ministrstvo za okolje, prostor in energijo zaprosil za okoljevarstveno soglasje za širitev primorske avtoceste med Ljubljano in Vrhniko v šestpasovnico, pred tem pa je bila enaka vloga oddana tudi za širitev štajerske avtoceste med Ljubljano in Domžalami. A ker bi se dela v primeru, da bi vsi postopki tekli gladko, lahko začela šele v letu 2025, postaja očitno, da bo čakanje v zastojih še naprej stalnica tistih, ki jim ne preostane drugega, kot da se vsakodnevno vozijo na delo. Kdo bo torej tisti, ki bo na koncu odgovarjal za posledice neproaktivnega soočenja s prometno politiko?
Ana Horvat