Sodna saga v zadevi Trenta močno spominja na politični proces Patria. V povezavi s slednjim je mnogim v spominu ostala zahvala aktualne predsednice Slovenskega sodniškega društva Vesne Bergant Rakočević sodnici Barbari Klajnšek, ki je Janšo poslala za zapahe, kar je v nasprotju s profesionalno sodniško držo. V preteklosti so se pojavile informacije, da je prav Bergant Rakočevićeva pomemben vezni člen med politiko in krivosodjem. Zadeva je aktualna, saj si mnogi zastavljajo vprašanje, ali se Patria danes lahko ponovi, le da pod drugim imenom.
Zadnje čase sta znova v ospredju krivosodje in primer Trenta, ki močno spominja na Patrio izpred let. Mnogi se sprašujejo, ali lahko primer Trenta doživi podoben epilog, ko je moral aktualni prvak opozicije Janez Janša v zapor, kar je koristilo tranzicijski levici. Zdi se, da je danes situacija nekoliko drugačna.
Leta 2014 je moral Janša v zapor. Krivosodju je poganjalo bujno rogovje, saj je bil glas alternativnih medijev tišji, kot je v današnjem času. In posledično je iz te arogance nastala tudi izjava, ki se je zapisala v zgodovino slovenskega sodstva in se glasi: “Barbara, iskrene čestitke za pogum!” Zapisala jo je sodnica in aktualna predsednica Slovenskega sodniškega društva Vesna Bergant Rakočević.
Zahvalila se je sodnici, ki je Janšo spravila za rešetke
Zapis se je pojavil na koncu članka v reviji Pravna praksa z naslovom “Zakaj meni nihče ne piše sodb v Murglah”. S temi besedami se je Rakočevićeva zahvalila sodnici Barbari Klajnšek, ki je obsodila Janšo v zadevi Patria. Zanos predstavnikov tranzicijske elite v sodniških vrstah je bil tako močan, da so čustva prevladala nad profesionalno držo, ki se jo od sodnikov pričakuje. Spomnimo, da gre tudi za osebo, ki je povezana s spornim upokojenim sodnikom Brankom Maslešo (kako ga je v povezavi s sporno diplomo čustveno branila …).
Zakonski par Bergant-Rakočević kot simbol prepletanja vej oblasti
Je tudi žena RTV-jevca Igorja E. Berganta. Če se malce pošalimo bi lahko rekli, da sta zakonca Bergant simboličen primer prepletanja posameznih vej oblasti, ki bi se morale v zdravi demokraciji medsebojno nadzirati, si gledati pod prste, biti neodvisne ena od druge.
Oče je bil ugleden partijski funkcionar
Precej manj je v javnosti poznan njen oče Slobodan Rakočević, ki je bil v nekdanjem režimu vidni funkcionar SZDL (Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije). Znano je, da je še ob koncu osemdesetih zagovarjal in opravičeval cenzuro, ki jo je izvajal totalitarni režim. Klan Bergant-Rakočević sicer slovi kot pomemben vezni člen med levo politiko in slovenskim krivosodjem (več tukaj).
Gospa je, kot že rečeno, nekoč zapisala, da ji “nihče ne piše sodb v Murglah”. Seveda ji ne, saj natanko ve, kaj in kako mora početi, da je volk sit in koza cela. V nasprotnem primeru jo lahko doleti klavrna usoda bivšega sodnika Zvjezdana Radonjića, ki je bil v lisicah, navkljub zdravniškemu opravičilu, s silo priveden na sodišče. Politično zakulisje bi ji na konkreten način dalo vedeti, da je “zafrknila”, kot je pred časom to plastično pojasnil TV voditelj Aljuš Pertinač.
Domen Mezeg