Bled. Junij 1945. V enem izmed hotelov so bili na 14-dnevnih počitnicah komunistični klavci iz Kočevskega Roga. Nekega dne jih je obiskal Ivan Maček – Matija, šef slovenske OZNE. V roki je imel torbo, v njej pa odlikovanja za tiste, ki so poklali največ ideoloških nasprotnikov.
Klavci so bili večinoma partizani 11. dalmatinske brigade, žrtve pa so bili Slovenci, Hrvati in Srbi, ki jih je britanski 5. korpus maja 1945 iz Avstrije vrnil nazaj v Jugoslavijo v naročje podivjanim komunistom. O pokolu smo na portalu Nova24TV že pisali (TUKAJ), dogajanje na Bledu pred natančno 81 leti pa je podrobno opisal hrvaški preiskovalec komunističnih zločinov Zoran Božić.
Zadovoljen partijski vrh
V začetku junija 1945 je vrh komunistične partije obiskal eno od morišč v Kočrevskem Rogu. Skupaj s Titom so takrat prišli Edvard Kardelj, Ivan Maček- Matija, Franc Leskošek – Luka, Aleksander Ranković, Peka Dapčević, Koča Popović in še nekateri drugi vidni funkcionarji. Z učinkovitostjo morilcev so bili tako zadovoljni, da je prišel ukaz, da morajo najbolj uspešni likvidatorji na zaslužene počitnice.

Tako je na Bled odšel Ivan Maček – Matija, imel pozdravni govor, nato je razdelil medalje. Rekorder in nosilec “zlate kočevske medalje” je bil Ante Čepić, Hrvat iz Makarske, med vojno mitraljezec in član KPJ od leta 1944. Pobil naj bi 3.800 ljudi. Srebrno medaljo je za 3.000 pobitih dobil Ljubo Periša, Hrvat iz Šibenika, oficir OZNE in član KPJ od leta 1943. Po vojni se mu je zmešalo in je v Novem sadu s trofejno pištolo, s katero je pobijal tudi v Kočevskem Rogu, umoril svojo družino. Za 2.200 pobitih je “bronasto kočevsko medaljo” dobil Ado Dragić, član KPJ od leta 1943, posebne pohvale za 2.000 ubitih pa sta dobila še Ivan Bokež (v resnici Nikola Marić iz Boke Kotorske) in komisarka Milja (v resnici Milka Planinc). Za slednjo se priče spomnijo, da je plesala po mizah blejskih kavarn in v les zabijala še vedno krvi ne dobro očiščeni nož.
Milka Planinc je norela po Bledu
“Druženje kočevskih klavcev ob Blejskem jezeru se je hitro spremenilo v večdnevno nebrzdano orgijo razvrata, primitivizma in atavizma. Svetovljansko prebivalstvo in zaposleni v tem prestižnem letovišču so bili zgroženi zaradi divjanja upravičencev do polmesečnega dopusta, ki ga je osebno zaukazal in odobril balkanski krvoločnež – maršal Tito,” je zapisal Božić v tekstu z naslovom “Strahota Kočevskega Roga hlepi po resnici”, ki ga je objavil v reviji “Hrvatsko slovo”.
J. B.
