Ste se kdaj vprašali, zakaj se nekatere poslanke Gibanja Svoboda obnašajo “pocestniško”? So ves čas razdražene, njihovo izražanje je mestoma vulgarno. Obstaja za to znanstvena razlaga? Obstaja! Najnovejša študija, objavljena v reviji Political Behavior, pravi, da gre za duševno bolezen, ki je začela delovati kot samostojna politična identiteta in ta identiteta najbolj pride do izraza na levici v obliki pomanjkanja sreče.
Ko je nedavno predsednik državnega zbora Zoran Stevanović opozoril, da se določene poslanke Svobode obnašajo “pocestniško”, je skupina poslank napovedala tožbo. V tem izrazu so se prepoznale Janja Sluga, Alenka Bratušek, Mateja Čalušić, Nataša Avšič Bogovič in Lena Grgurević, pri izpadih in zmerjanju desnice je v prvih bojnih vrstah tudi Tamara Vonta.
Desničarji srečnejši od levičarjev
Že več študij je pokazalo, da so desničarji v povprečju veliko srečnejši od levičarjev. Med njimi denimo revija z Univerze Columbia, ki je opozorila, da ljudje z levičarsko (liberalno) orientacijo že dolgo poročajo o nižji ravni sreče in psihološko dobrega počutja kot konservativci. Ta pojav so pripisali različnim dejavnikom, vključno z ideološko racionalizacijo neenakosti. To svoje nezadovoljstvo s samimi s seboj in pomanjkanjem sreče kompenzirajo s “pocestniškimi” napadi na ideološke nasprotnike. Najnovejša študija v omenjeni reviji Political Behavior to samo potrjuje.
»Vse bolj jasno postaja, katere ideje kaj počnejo! Konservativne, še posebej krščanske ideje, imajo veliko boljše dosežke kot ideje levičarjev. In to ima globoke osebne in politične posledice,« je o študiji zapisal Glenn T. Stanton iz Daily Citizen. Povedano drugače. Ljudje (konservativci), ki spoštujejo družino, tradicijo in vero, so veliko bolj srečni in uspešni od levičarjev, ki prisegajo na nove in nore postmodernistične vrednote. To pripelje, da so levičarke (glede na študije) trikrat manj zadovoljne s svojim življenjem kot konservativke. Slednje vpliva na duševno zdravje progresivnih, zato so tudi bolj nagnjeni k agresivnim, vulgarnim in “pocestniškim” izpadom.
Levičarstvo negativno vpliva na duševno zdravje
Akademska literatura že od sedemdesetih let prejšnjega stoletja ugotavlja, da konservativci poročajo o večji sreči kot levičarji. Podobno je z rezultati o »osamljenosti«, saj levičarke poročajo, da se počutijo osamljene večkrat na teden, medtem ko je med desničarkami občutka osamljenosti veliko manj. Znanstvena literatura to pojasnjuje z dejstvom, da so konservativke veliko pogosteje poročene, veliko manj jih živi v zunajzakonski skupnosti, predvsem pa pogosto obiskujejo katoliške verske obrede.
Zato pogostih izpadov besa levičarkam ne gre zameriti, ampak je treba gledati na to s pomilovanjem. Ali kot ugotavlja študija: ideološka in politična usmeritev zelo vplivata na duševno zdravje. Levičarska usmeritev vpliva negativno, desničarska pa pozitivno.
B. J.