Včerajšnji napad medveda na človeka ni več zgolj opozorilo, je pretresljiv dokaz, da je meja strpnosti in sobivanja prestopljena. Prebivalci podeželja, ki vsakodnevno živijo z bližino velikih zveri, upravičeno doživljajo strah za lastna življenja in varnost svojih otrok. Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) opozarja, da je stanje na terenu nevzdržno.
Prebivalci podeželja, ki živijo na območju stalne prisotnosti medveda, so ogorčeni, da ne upoštevajo leta 2019 sprejete strategije, ki določa zmanjšanje populacije rjavega medveda in da z odločitvijo zavlačujejo. Odločitev o odvzemu so namreč namesto jeseni sprejeli pozno spomladi, ko lova na medveda ne izvajajo več.
Trenutna odločba je veljavna eno leto in bo v celoti izvedena šele pozimi 2025/2026 namesto da bi bila kvota, ki vključuje delež zmanjšanja populacije za leto 2024/25, do zdaj že izpolnjena. Z veliko verjetnostjo bi se v tem primeru možnost konflikta s človekom bistveno znižala.
KGZS opozarja, da je treba glede odločitev upravljanja s populacijo medvedov zaupati stroki, saj je to visoko konfliktna in občasno nevarna vrsta, v kolikor z njo ne upravljajo redno in se prične pogosto pojavljati v bližini človeka.
Razprave o ohranjanju medveda morajo po mnenju kmetov in gozdarjev upoštevati realnost življenja in pomen ohranjanja kulturne krajine, ki je delo človeka. Vsako oviranje uravnavanja populacije zveri ogroža varnost ljudi, onemogoča bivanje in gibanje na podeželju. “Stanje postaja nevarno tako z vidika kmetijske kot turistične dejavnosti. In nenazadnje, zbuja strah in nelagodje med prebivalci Slovenije,” so prepričani v KGZS.
Populacijo spraviti na 800 osebkov
Strategija ohranjanja rjavega medveda je določila ciljno spomladansko številčnost 800 osebkov, ki zagotavlja zadostno genetsko pestrost medvedov in še sprejemljive konflikte z redkimi napadi na človeka. Cilja znižanja populacije zaradi zamikov odločitev in sodnih pritožb okoljevarstvenikov do danes še nismo dosegli.
Populacija medvedov v celotni dinarsko-pindski populaciji je okoli 3.000 osebkov in je stabilna. Pri tem v KGZS opozarjajo, da ima Slovenija na izjemno mali površini kar tretjino te populacije. Prek rednega upravljanja s populacijo zagotavljata slovenska stroka in lovci izjemno nizko število napadov na človeka kljub največjim poznanim gostotam medvedov na svetu v kulturni krajini, s celo enim medvedom na površini dveh kvadratnih kilometrov. Navedeno gostoto bo treba v kratkem času bistveno zmanjšati, še poudarjajo.
C. Š.