V zadnjih tednih je močno narasel pritisk in vpliv Kitajske na argentinsko levičarsko oblast. Komunistična država želi izkoristiti gospodarske in socialne težave latinskoameriške države, da bi lahko prevzela nadzor nad njenimi strateškimi sektorji.
Kitajski diplomati si prizadevajo za skrajšanje rokov za prevzem velikega dela argentinskega energetskega sektorja. Prav tako pozivajo argentinsko oblast, da jim dodeli upravljanje državnih kanalov in plovnih rek. To bi komunističnemu režimu omogočilo precejšnji nadzor nad trgovino z žitom v regiji. Argentina je pod levičarsko vlado predsednika Alberta Fernándeza zavzela prokitajsko držo. Februarja 2022 se je tudi pridružila kitajski pobudi En pas, ena cesta in to med Fernándezovim uradnim obiskom v Pekingu, kjer je argentinski predsednik položil venec v čast množičnemu morilcu Mao Zedongu. Kmalu po pridružitvi pobude sta državi podpisali Memorandum o pristopu, s katerim je bil Argentini dodeljen dvodelni kitajski finančni paket za “strateška infrastrukturna dela”, poroča Breitbart.
Prvi del paketa obsega 14 milijard dolarjev, drugi pa 9,7 milijarde dolarjev. Po še enem srečanju državnikov pa se je novembra Kitajska strinjala, da bo Argentini priskrbela dogovor o valutnih zamenjavah v vrednosti 5 milijard dolarjev, da bi okrepila vse manjše rezerve v tuji valuti s strani argentinske centralne banke. V prihajajočih tednih pa naj bi potekala srečanja med kitajskim veleposlanikom Zou-lijem Xiaoli-jem in podpredsednico Argentine Cristino Fernández de Kirchner glede podrobnosti o koncesijah za jedrsko elektrarno, vredno osem milijard dolarjev. Soglasje za njeno izgradnjo je Kitajska podala leta 2022. Komunistični imperij izkorišča nedavne izpade in omejitve elektrike v Argentini za krepitev lobistične moči. V ta namen je kitajska stran pospešila izgradnjo jedrske elektrarne z močjo 1200 megavatov.
Kitaski diplomat naj bi z argentinskim političnim vrhom razpravljal tudi o tem, da bi Kitajski omogočili izrabo vodne poti Paraná-Paragvaj (več kot 3400 kilometrov dolgega naravnega rečnega prometnega koridorja, ki omogoča neprekinjeno plovbo med pristanišči Argentine, Brazilije, Bolivije, Paragvaja in Urugvaja). Poleg tega, da gre za ene najpomembnejših vodnih zalog na svetu, ima vodna pot velik regionalni gospodarski in razvojni pomen. Kitajska naj bi odslej nadzirala velik del lokalne trgovine z žitom, kar je strateškega pomena za kontinent. Prav tako je Kitajska zadnja leta močno okrepila svoj vojaški vpliv v državi, s tem pa zagotovila oporo v južnoameriški državi. Že leta 2017 je Kitajska prav tako zaključila gradnjo vojaške vesoljske postaje v argentinski regiji Patagonija. Aktualni predsednik pa naj bi celo razmišljal o nakupu bojnih letal kitajske izdelave JF-17. Kitajska tudi podpira argentinske težnje po Falklandskih otokih, ki sicer spadajo pod britansko krono.
Domen Mezeg