Trgovinski vojni med Kitajsko in ZDA ni videti konca. Obe državi dvigujeta uvozne carine. Trump je sicer nekoliko popustil in odpravil carine na uvoz elektronike, ki pa predstavlja največji delež ameriškega uvoza s Kitajske.
Vse bolj se kaže, da so visoke uvozne carine, ki jih je ameriški predsednik Donald Trump uvedel na uvoz tujega blaga v ZDA, predvsem del trgovinske vojne s Kitajsko. Predsednik Trump je drugega aprila razglasil enotno uvozno stopnjo 10 odstotkov za vse zunaj ZDA proizvedeno blago. Izjema so knjige in strokovna literatura. Za nameček je okoli šestdeset držav, za katere meni, da “nepravično bogatijo na račun ZDA”. Tem je naložil še dodatne carinske stopnje, prav tako pa je posebne carinske stopnje uvedel za določene proizvode.
Začasen moratorij
Odzivi so bili različni. Nekatere države so uvedle nasprotne carinske stopnje, druge so oblikovale ponudbe za pogajanja, nasprotne predloge, nekatere pa so se podredile. No, večina držav je ZDA poslala protipredloge, tako denimo tudi Evropska unija, iz katere bi bilo blago obdavčeno po 20-odstotni stopnji.
Predsednik Trump je pretekli teden razglasil 90-dnevni moratorij na povišane carine; osnovna desetodstotna tarifa še vedno velja, prav tako tudi prej omenjene posebne carine za določeno blago. Iz te zamrznitve so izločene Kanada, Mehika in Kitajska. Trump je namreč dejal, da so omenjene države tudi same dvignile carine na uvoz ameriškega blaga, kar smatra kot kljubovanje, ki mu ne sme popustiti.
No, gospodarski pritisk na Kanado in Mehiko je pravzaprav del strategije za revizijo severnoameriškega trgovskega sporazuma NAFTA, katerega podpisnice so ZDA, Mehika in Kanada. Tega mnogi Američani razumejo kot škodljivega za ZDA. Poleg tega skuša Trump z gospodarskim pritiskom prisiliti sosednji državi, da povečata pritisk na tihotapce ljudi in mamil, še posebej tihotapce fentanila, z mehiškega oziroma kanadskega ozemlja v ZDA.
Velikanski ameriški primanjkljaj
Kar zadeva Kitajsko, je ta država zagotovo največji izzivalec ameriške gospodarske hegemonije. Po uradnih podatkih izvršilnega urada ameriškega predsednika imajo ZDA v trgovini s Kitajsko velikanski primanjkljaj, ki vsako leto še narašča. Tako je skupna blagovna menjava ZDA s Kitajsko leta 2024 znašala 582,4 milijarde dolarjev. Izvoz blaga iz ZDA na Kitajsko je leta 2024 znašal 143,5 milijarde dolarjev, kar je 2,9 odstotka (4,2 milijarde dolarjev) manj kot leta 2023. Uvoz blaga v ZDA s Kitajske je leta 2024 znašal 438,9 milijarde dolarjev, kar je 2,8 odstotka (12,1 milijarde dolarjev) več od leta 2023. Primanjkljaj ZDA v blagovni menjavi s Kitajsko je leta 2024 znašal 295,4 milijarde dolarjev, kar je 5,8-odstotno povečanje (16,3 milijarde dolarjev) v primerjavi z letom 2023.
Ameriška stran Kitajsko že leta obtožuje tudi nepoštenih poslovnih praks, kršitev pravil Svetovne trgovinske organizacije (WTO), kraje patentov in tehnologije, manipulacije vrednosti kitajske valute in dumpinških cen.
Na ameriško eskalacijo trgovinske vojne se je Kitajska najprej odzvala začudeno. Nato je objavila, da na vse ameriške dvige carin ne bo odgovorila le z vzajemnimi dvigi, ampak tudi z drugimi ukrepi. Na trg je dala za 50 milijard dolarjev ameriških obveznic, poleg tega pa je objavila, da bo popolnoma ustavila izvoz sedmih redkih kovin, nad proizvodnjo katerih ima praktično monopol. Deloma naj bi to storila tudi zato, ker ekstrakcija povzroča precejšnjo degradacijo okolja in mnoge države teh kovin zaradi stroge okoljske zakonodaje ne ekstrahirajo, Kitajska pa se navadno požvižga na “zeleno zakonodajo”. Gre torej za kovine, ki so ključne za proizvodnjo pametnih telefonov, tablic, satelitov, raketnih izstrelkov, električnih avtomobilov in baterij ter polprevodnikov in drugih visokotehnoloških izdelkov. Za nameček je Kitajska objavila, da se bo zaradi ameriškega dvigovanja carin pritožila na WTO, kar je svojevrstna ironija.
Trump je odgovoril z novimi dvigi carin, Kitajci odgovarjajo s svojimi in v trenutku oddaje tega prispevka (ponedeljek, 14. aprila) veljajo 145-odstotne carine na uvoz kitajskega blaga v ZDA in 125-odstotne carine na uvoz ameriškega blaga na Kitajsko.
Dviga carin na elektroniko (za zdaj) ne bo
Je pa predsednik Trump ob koncu tedna nekoliko popustil in ameriška carinska služba je objavila, da dviga carin na uvoz elektronike (za zdaj) ne bo. Mnogi to vidijo kot Trumpovo uslugo vodstvom tehnoloških velikanov, ki ga v veliki meri podpirajo, na drugi strani pa imajo velik del svoje proizvodnje nameščene na Kitajskem. Apple na primer okoli 90 odstotkov svojih telefonov proizvaja in sestavlja v tovarnah na Kitajskem. Po drugi strani bo to močno oslabilo Trumpov pritisk na Kitajsko, saj elektronika predstavlja daleč največji delež (35–40 odstotkov) ameriškega uvoza s Kitajske.
Bela hiša je v soboto sporočila, da bo Trump še naprej pozival tehnološka podjetja, naj proizvodnjo preselijo v ZDA. “Predsednik Trump je dal jasno vedeti, da se Amerika ne more zanašati na Kitajsko pri proizvodnji kritičnih tehnologij, kot so polprevodniki, čipi, pametni telefoni in prenosni računalniki. Zato je predsednik zagotovil milijarde dolarjev ameriških naložb za največja tehnološka podjetja na svetu, in sicer vključno z družbami Apple, Taiwan Semiconductor Manufacturing Company (TSMC) in Nvidia. Te je pozval, naj svojo proizvodnjo čim prej premestijo v ZDA,” je v izjavi dejala tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt.
Časovnica ameriško-kitajske carinske vojne (do 14. aprila 2025)
- februar: Predsednik Trump je zvišal carine na kitajsko blago za 10 odstotkov.
- februar: Kitajska je odgovorila s 15-odstotnimi carinami na premog in izdelke iz utekočinjenega zemeljskega plina ter z 10-odstotnimi carinami na surovo nafto, kmetijske stroje in avtomobile z veliko prostornino.
- marec: Predsednik Trump je zvišal dajatve na kitajsko blago za dodatnih 10 odstotkov, in sicer na kumulativnih 20 odstotkov. Uvedel je tudi nove 25-odstotne carine na uvoz iz Mehike in Kanade, s čimer je sprožil nove trgovinske spore s tremi glavnimi trgovinskimi partnerkami ZDA.
- marec: Kitajska se je maščevala z uvedbo 15-odstotnih carin na piščance, pšenico, koruzo in bombaž s poreklom iz Združenih držav Amerike. Prav tako je uvedla 10-odstotno carino na sirek, sojo, svinjino, govedino, sadje, zelenjavo in mlečne izdelke s poreklom iz Združenih držav Amerike, ki je začela veljati 10. marca 2025.
- april: Trump je zvišal carine za Kitajsko za nadaljnjih 34 odstotkov, potem ko je Kitajsko obtožil carinskih in drugih trgovinskih ovir. Bela hiša je potrdila, da bodo carine dodane prejšnjim uvedbam, zaradi česar bo efektivna carinska stopnja 54-odstotna na ves kitajski uvoz v ZDA in bo začela veljati v enem tednu.
- april: Kitajska je objavila, da bo od 10. aprila uvedla dodatne 34-odstotne carine na ameriško blago.
- april: Trump je zagrozil, da bo 9. aprila uvedel dodatne 50-odstotne carine na kitajsko blago, če Kitajska do 8. aprila ne bo umaknila svojega povračilnega ukrepa 34-odstotne carine na ameriško blago. To je efektivno 54-odstotno carino za Kitajsko povečalo na 104 odstotke, in sicer 9. aprila.
- april: Kitajska je odgovorila s povračilnimi carinami v višini 84 odstotkov na ameriško blago. Kot odgovor je Trump še isti dan zvišal carine na kitajsko blago na 125 odstotkov, vendar pa je Bela hiša naslednji dan pojasnila, da se je carinska stopnja dvignila na 145 odstotkov.
- april: Kitajska je kot povračilo napovedala zvišanje carin na ves ameriški uvoz s prejšnjih 84 na 125 odstotkov.
Bogan Sajovic