Kje je meja sovražnega govora?

Datum:

Na 11. letni konferenci evropskih voditeljev znanosti in umetnosti ter učenjakov z naslovom “Gre za ljudi 2023: družbeni in tehnološki razvoj v službi varnosti in dostojanstva” je izredni profesor Univerze v Mariboru dr. Miha Šepec govoril o sovražnem govoru, družbenih medijih in digitalizaciji. Povedal je, da je prisoten vedno večji pregon sovražnega govora v družbi – kar je po eni strani dobro, po drugi strani pa bo vladajoča politika s tem posledično utišala politične nasprotnike in tiste, ki se z njimi ne strinjajo, ker bo sovražni govor predstavljala že kakršna koli kritika tistih, ki so na oblasti. Pravnostno neumestno je tudi to, če spremembo zakonodaje s področja omejevanja govora sestavljajo interesne skupine oziroma politične skupine, ki pač sprejmejo kar predlagajo.

Svoboda govora je temeljna pravica demokratične družbe. Posamezniku omogoča, da svobodno oblikuje svoja stališče in s tem svojo identiteto. A tudi ta temeljna pravica ni absolutna. Omeji se lahko zaradi varovanja javne varnosti, preprečevanja neredov ali kaznivih dejanj, ki zajemajo tudi sovražni govor. Slednji predstavlja sovraštvo, nasilje ali nestrpnost zoper določeno skupino ljudi, ki se od ostalih loči po posebnih značilnostih. Tako se na eni strani soočata pravica posameznika, da izraža svoja stališča, in na drugi strani pravica do dostojanstva tistih, ki jih posameznik s svojim govorom verbalno napada. Kje je meja še dopustne kritike ali žaljenja skupine je velika dilema v sodobni družbi.

“Zagotovo govor ne bo več dopusten, ko bo šlo za pozivanje k nasilju zoper pripadnike skupine, po drugi strani pa sam občutek prizadetosti med člani skupine tudi ne sme biti razlog za pravno poseganje v svobodo govora. Svoboda govora se mora kazenskopravno omejiti, ko posameznik poziva k nasilju zoper pripadnike specifične skupine, ne pa ko se pripadniki določene skupine ob govoru posameznika počutijo le osebno prizadete. Občutka nelagodja ali prizadetosti kazensko pravo ne varuje,” je pojasnil izr. prof. dr. Miha Šepec in dodal, da je prisoten vedno večji pregon sovražnega govora v družbi in tudi vedno več pravnih pravil o te,  kar se sme in česa ne.

Po Šepcevih besedah je to po eni strani dobro, saj bo družba na ta način strpnejša in manj sovražna. Po drugi strani pa bo vladajoča politika s tem posledično utišala politične nasprotnike in tiste, ki se z njimi ne strinjajo, ker bo sovražni govor predstavljala že kakršna koli kritika tistih, ki so na oblasti, čemur pa smo že bili priča v zgodovini, je opozoril dr. Šepec in pojasnil, da je treba zakonodajo na tem področju spreminjati počasi in previdno v sodelovanju s pravnimi strokovnjaki. “Bojim pa se, da skupine za spremembo zakonodaje s področja omejevanja govora sestavljajo interesne skupine oziroma politične skupine, ki pač sprejmejo kar predlagajo. To pa je pravnostno neumestno,” je še poudaril profesor Miha Šepec.

Breznikova grožnja Hojsu je očitno na koncu le obveljala za grožnjo
Da tudi pristojne institucije včasih le stežka ločijo, kdaj gre za objektivno in kdaj subjektivno dojemanje grožnje oziroma sovražnega govora, je razvidno tudi iz nedavnega primera, o katerem smo poročali – medtem ko je državna tožilka Klementina Prejac zavrgla kazensko ovadbo, češ da ne gre za grožnjo, je državni tožilec Jože Čeru ocenil, da bi lahko šlo za grožnjo. Stavek je bil identičen, le da se je v prvem primeru nanašal na Aleša Hojsa, v drugem pa na Tanjo Fajon. Meja med subjektivnim in objektivnim je očitno lahko tudi zabrisana oziroma različno dojemljiva. Ali pa imamo glede tega neka dvojna merila. Za kaj točno je šlo v dotičnem primeru, nam zaenkrat še ni uspelo ugotoviti – z vrhovnega državnega tožilstva so nam najprej svetovali, naj se z vprašanji obrnemo na pristojne na operativnih državnih tožilstvih na Ptuju, kjer dela državna tožilka Klementina Prejac, in v Kranju, kjer je državni tožilec Jože Čeru. “Vljudno prosimo, da jim posredujete spodnji vprašanji, da vam bodo zadeve lahko pojasnili, saj po naših podatkih v zadevi, obravnavani na ODT na Ptuju, ne razpolagate s pravilnimi/celostnimi informacijami,” so nam še zapisali. Iz Kranja so nam nato odgovorili, da nam v zvezi z našim vprašanjem sporočajo, da na podlagi 14. člena Državnotožilkega reda vodje okrožnih državnih tožilstev medijem samostojno posredujejo podatke o tem, ali določeno zadevo obravnavajo in o stanju ter reševanju zadeve. “Zadev, na katere se vaše vprašanje nanaša, na Okrožnem državnem tožilstvu ne obravnavamo, zato nanj ne moremo odgovoriti,” so pojasnili. Državni tožilec je bil namreč menda nekaj časa dodeljen na ODT v Kranju, vprašati bi morali v Ljubljani. Praktično istočasno smo prejeli tudi odgovor s Ptuja: “V zvezi z zadevo, o kateri sprašujete, vas na podlagi drugega odstavka 14. člena Državnotožilskega reda obveščam, da je bil v predmetni zadevi po prvotno izdanem sklepu o zavrženju, naknadno vložen na sodišče predlog za izvedbo posameznih preiskovalnih dejanj ter nato obtožni predlog s kaznovalnim nalogom, na podlagi katerega je sodišče izdalo sodbo s kaznovalnim nalogom za kaznivo dejanje po prvem odstavku 135. člena KZ-1, ki je z dnem 2. 7. 2022 pravnomočna.” Iz odgovora gre torej razbrati, da so naknadno vseeno ugotovili, da je grožnja nekdanjemu notranjemu ministru pomenila grožnjo, Alojz Breznik pa je očitno dobil kazen. Niso pa nam odgovorili, na podlagi česa je tožilka sprva menila, da ne gre za grožnjo, in na podlagi česa so se nato premislili.

Sara Bertoncelj

Sorodno

Zadnji prispevki

Jenull nevarno situacijo z migranti izkoristil za norčevanje iz mladih deklet

Čeprav je celo policija potrdila novico o tem, da...

Humanitarec, ki je kolesaril proti Janševi vladi, danes vidno razočaran …

Da je vedno več tistih, ki so razočarani nad...

Ko se zakulisna politična moč seli iz Murgel na ljubljanski Magistrat in …

Sobotni maratonski kongres Socialnih demokratov (beri nekdanjih komunistov) v...