Po prihodu administracije Donalda Trumpa in razkritjih, da je bila USAID pod Joejem Bidnom eden največjih bankomatov za financiranje levičarske indoktrinacije na globalni ravni, je prišlo do zmanjšanja tujega financiranja nevladnih organizacij (NVO) v državah članicah EU. Posledično pa Bruselj postaja osrednje zatočišče za NVO, ki iščejo nove vire financiranja in možnosti vplivanja na evropske politike. Tako je tudi Inštitut 8. marec naznanil, da seli del ekipe v Bruselj.
Inštitut 8. marec, ki ga vodi Nika Kovač (ustanovitelj inštituta je minister iz Levice Simon Maljevac), je namreč izrazil namero, da del svoje ekipe začasno preseli v Bruselj. Cilj te poteze je lažje spremljanje in vplivanje na evropske politike, zlasti glede pobude za varen in dostopen splav v Evropi. V izjavi so zapisali: “Oni (evropski poslanci) so tisti in tiste, ki bodo odločali o tem, ali bo ta sprejet ali zavrnjen. O njih pa ne vemo prav veliko, z redkimi izjemami.”
Inštitut sicer že sodeluje z Evropsko komisijo pri pobudi za splav v Evropi, na spletni strani EK jo tudi “reklamirajo”. Komisija je pobudo uradno registrirala 10. aprila, o njej pa naj bi odločali tako poslanci Evropskega parlamenta kot evropski komisarji.
Spomnimo na nedavne škandale v povezavi z ameriškim financiranjem. Javnost je izvedela, da so se ameriški davkoplačevalski dolarji porabljali za večinoma ideološke projekte, kot so zelena politika, LGBT organizacije pa tudi medijske projekte z levičarsko vsebino. Po prihodu Trumpa pa se obetajo spremembe, posledično pa Bruselj očitno postaja oaza za NVO, ki iščejo nove vire financiranja in možnosti vplivanja na evropske politike.
Lobiranje za pravice, ki že obstajajo
Tako si očitno tudi 8. marec želi vplivati na evropske poslance, da bi glasovali za pobudo, ki je nesmiselna, saj so pravice, za katere se borijo, že zagotovljene. “Ko bomo zbrali dovolj podpisov za varen in dostopen splav v Evropi, morajo o predlogu namreč glasovati še evropski poslanci in poslanke. Oni so tisti in tiste, ki bodo odločali o tem, ali bo ta sprejet ali zavrnjen. O njih pa ne vemo prav veliko, z redkimi izjemami. Dogajanju v Bruslju je iz naše države precej težko slediti. Mi pa hočemo narediti vse, kar je v naši moči, da bo predlog za varen in dostopen splav v Evropi sprejet,” so zapisali.
Nevladne organizacije pod okriljem Bruslja
V Bruslju pa dela tudi veliko nevladnih organizacij, saj EU z njimi sodeluje preko programov financiranja EU in različnih političnih pobud. Med drugim so: PICUM – Platforma za mednarodno sodelovanje na področju nedokumentiranih migrantov Spodbujanje enakosti spolov, Evropski ženski lobi, ENAR – Evropska mreža proti rasizmu, ILGA Europe – Mednarodna lezbična in gejevska zveza, Evropski informacijski urad za Rome in drugi. Vsi NVO-ji so dostopni na tej povezavi.
Nova oaza za NVO-je – Bruselj
Evropska komisija si prizadeva povečati vključevanje več evropskih omrežij NVO, kot pravi na njihovi spletni strani, tako da je po “zaprti pipi” s strani ZDA to za 8. marec idealna priložnost. Sicer pa v vsakem primeru znajo zelo dobro poskrbeti za svoje finance. Leta 2023 so imeli namreč skoraj 400.000 evrov prihodkov, čeprav niso imeli niti enega zaposlenega in za plače in podobne stroške niso porabili niti centa. Še bolj zanimivi so prihodki zavoda 8. marec iz leta 2022, ko je na račun zavoda kapnilo 460.152 evrov.
Bruselj tako postaja ključna točka za NVO in lobistične skupine, ki želijo vplivati na oblikovanje politik na ravni EU, zlasti v luči sprememb financiranja s strani ZDA.
Sara Kovač