“Poslovno” mešetarjenje za generalnega sekretarja SD Klemna Žiberta ni novost. Kot član vladnega kabineta v času vlade Alenke Bratušek je bil med delovnim časom “zasačen” na kavi z znanim agentom globoke države Dragom Isajlovićem. Temu je po poročanju Požareporta takrat predal mapo z dokumenti, čeprav je to zanikal. Doslejšnje pozicije, v katerih je imel dostop do določenih informacij, so mu koristile takrat in tudi danes.
Afera “sodna stavba”, ki je po mnenju poznavalcev ena največjih afer v slovenski zgodovini, še ni dobila epiloga. V ozadju nakupa stavbe je “mešetaril” glavni tajnik SD Klemen Žibert, vedno znova pa na dan prihajajo nove informacije – povezava nakupa preplačane sodne stavbe z nepremičninami njegove družine. A Žibertova “poslovna naravnanost” ni nova, podobne poteze je vlekel že v času vlade Alenke Bratušek, kar ga je stalo zaposlitve.
Žibert je bil v času vlade Alenke Bratušek zaposlen na delovnem mestu tajnika šefa kabineta premierke Jerneja Pavliča. Pavlič in Žibert sta v državno politiko prestopila iz študentske in menda je prav Pavlič pomagal Žibertu do službe v kabinetu Bratuškove, kjer naj bi bil v kvoti tako imenovanih zaposlitev na zaupanje in vezanih na mandat predsednice vlade Alenke Bratušek.
A zaposlitev v vladnem kabinetu ni bila dovolj ambiciozna, mu je pa omogočila določene informacije iz prve roke, s katerimi pa ni okleval. Med kosilom (med delovnim časom) so ga opazili v družbi znanega zloglasnega lobista Draga Isajlovića, o čemer je poročal Požareport.
Dragan Isajlović je širši javnosti najbolj znan kot član skupine Službe državne varnosti, ki je leta 1988 zaradi domnevne izdaje vojaške skrivnosti aretirala Janeza Janšo in preiskala prostore založniškega podjetja Mikro Ada, kjer so iskali tajen vojaški dokument. Po padcu komunističnega sistema pa se je iz branitelja nekdanjega sistema prelevil v “podjetnika”. Isajlović je namreč spadal v skupino nekdanjih agentov Službe državne varnosti, ki so denar iz nekdanjih skrivnih fondov Udbe in ‘off shore’ podjetij kanalizirali v privatizacijske posle.
“Naključno srečanje” je bilo za Žiberta usodno, zato je moral iz kabineta oditi. Žibert je sicer kar nekaj časa mencal in v kabinetu premierke iz konkurenčne Pozitivne Slovenije ni hotel podpisati sporazumne odpovedi, a v bran so mu stopili Socialni demokrati – in hitro se je Žibert znašel v novi službi. Tokrat kot svetovalec v kabinetu strankarske kolegice, takratne ministrice za delo družino in socialne zadeve Anje Kopač Mrak.
Tako kot takrat Žibert tudi danes uživa podporo stranke SD
Četudi je pravosodna ministrica v medijih že večkrat okrcala generalnega sekretarja stranke SD in dejala, da vmešavanje Žiberta v ministrske posle ni normalno, ta še vedno uživa podporo SD. Ko ga je iz vladnega kabineta želela leta 2014 odpustiti Alenka Bratušek, za katero druženje z znanim lobistom med zaposlitvijo v vladnem kabinetu ni bilo sprejemljivo, ga je jasno podprl Matjaž Han. Ta mu je namreč svetoval, naj na odpoved nikakor ne pristane, so poročale Slovenske novice.
Danes v bran Žibertu stoji predsednica stranke SD Tanja Fajon in poudarja, da je v tem primeru ministrica Dominika Švarc Pipan tista, ki je podpisala pogodbo. Fajonova navaja, da sama ni v poziciji, da išče krivdo, ampak so za to pristojni organi, in če bodo organi za koga izmed njih dokazali vpletenost, bo ta prvi, ki bo moral oditi. Žibert medtem vztraja, da je bilo doslej mnogo izjav pravosodne ministrice zavajajočih.
A. H.