Komisija vlade za reševanje vprašanj prikritih grobišč je leto 2024 razglasila za leto spomina na 15 let od vstopa k umorjenim v rovu svete Barbare v Hudi Jami pri Laškem in dialoga o pokopu nepokopanih mrtvih. Komisija pripravlja več aktivnosti, ki jih bo podrobneje predstavila v začetku marca, je za STA povedal predsednik komisije Jože Dežman.
“Vstop v rov svete Barbare je bil komemoriran že v preteklosti. Spomin nanj pa je potreben, da se spomnimo, v kakšnih razmerah so morali posmrtni ostanki umorjenih v rovu svete Barbare v Hudi Jami čakati od 2009 do 2016, ko je bilo 1416 umorjenih končno pokopanih v začasen grob na pokopališču Dobrava v Mariboru,” je pojasnil Dežman.
V rovu rudnika v Hudi Jami pri Laškem so marca leta 2009 našli prikrito množično morišče žrtev povojnih pobojev. Okoli 800 so jih odkopali in shranili v plastične zabojčke v kostnici. Nato se je zadeva za nekaj let ustavila, po sprejemu zakona o prikritih grobiščih in dostojnem pokopu žrtev leta 2015 pa so se stvari premaknile naprej. Posmrtne ostanke iz začasne kostnice v Hudi Jami so oktobra 2017 prenesli in pokopali na pokopališču v spominskem parku Dobrava v Mariboru.
Slovenski komunisti nas vračajo v stare čase
Po Dežmanovem mnenju je prav, da bi se zavedali, da način zaviranja prekopa in pokopa, “kot so ga razne sile uporabile v primeru umorjenih v rovu svete Barbare“, na primer nekdanji predsednik republike Danilo Türk, ljubljanska občina s poimenovanjem Titove ceste in drugi, vrača Slovenijo v zelo stare čase oz. so ti poskusi po njegovem prepričanju del neostalinistične renesanse, ki pomeni zanikanje temeljev Slovenije kot pravne in na človekovih pravicah temelječe države.
Pri tem je omenil, da spomenik žrtvam vseh vojn in z njimi povezanih žrtev v Ljubljani prav zaradi teh spominskih vojn še vedno nima posvetilnega napisa.
“Prav tako je v jedru slovenskega neostalinizma postopanje mestne občine z županom Zoranom Jankovićem na čelu, ki zavrača tako pokop žrtev genocida nad Romi (porajmos), ki so jih umorili partizani, in žrtev najhujšega bratomornega zločina v slovenski zgodovine, več kot 3450 umorjenih iz Jame pod Macesnovo gorico,” je povedal. Prav zato sta po njegovem mnenju potrebna tako spominjanje kot dialog.
Komisija je sicer na januarski seji vse deležnike tudi pozvala k ponovni razglasitvi nacionalnega dneva spomina na žrtve komunizma. Glede na predloge, da bi izbrali drug datum spominskega dne, pa je komisija po vsebinski razpravi po Dežmanovih besedah sprejela 17. maj kot najprimernejši dan spomina na žrtve komunizma.
Ob tem je Dežman spomnil na peticijo prvopodpisanega zgodovinarja Mitje Ferenca o pravici do pokopa in spoštljivega spomina na žrtve povojnih komunističnih pobojev v Sloveniji, objavljeni v Evropskem parlamentu. Ta bo o tej temi sicer razpravljal prihodnji teden.
C. Š.