Državni svet je s 24 glasovi za in nobenim proti danes izglasoval odložilni veto na zakon o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank. Državni zbor bo moral o zakonu torej odločati ponovno; za potrditev bo potrebnih najmanj 46 glasov. Zakon je po mnenju mnogih vseboval številna tveganja neustavnosti. Ta se nanašajo na določila o financiranju morebitno dosojenih odškodnin od Banke Slovenije, razkritju identitete, omejitvi višine odškodnine in o posebnem pavšalnem nadomestilu za male nepremožne vlagatelje. Državni svet je na današnji izredni seji s 15 glasovi za in 11 proti prav tako izglasoval tudi odložilni veto na novelo zakona za uravnoteženje javnih financ, ki zvišuje urno postavko za študentsko delo.
Zakon za zagotovitev sodnega varstva po izbrisih v bankah je DZ potrdil v torek in naj bi v skladu z odločbo ustavnega sodišča odpravil pomanjkljivosti sodnega varstva vlagateljev v podrejene obveznosti in delnice bank pred uvedbo izrednih ukrepov v letih 2013 in 2014.
Veto je predlagala interesna skupina delodajalcev v državnem svetu. Kot je danes pojasnila poročevalka interesne skupine Marija Lah, sprejeti zakon postopka pravnega varstva nekdanjih imetnikov podrejenih obveznosti bank ne ureja ustrezno.
Po njihovem mnenju namreč ne odpravlja številnih pomislekov glede izključne pristojnosti sodišč za sojenje v sporih po omenjenem zakonu, vprašanj, povezanih z določanjem sodnih taks, uporabo postopkov za sojenje v gospodarskih sporih, vprašanja varstva osebnih podatkov tožnikov in vprašanja izvensodnega izplačila pavšalnega nadomestila nekaterim nekdanjim imetnikom kvalificiranih obveznosti bank.
Predsednik državnega sveta Alojz Kovšca pa je zatrdil, da je bil interes državnega sveta, ki je sicer pripravljal svoj predlog za urejanje iste tematike, od samega začetka “zagotavljanje javnega interesa, spoštovanja ustave, in ne le iskanje odgovornosti, ampak tudi učinkovitih rešitev, ki ne bodo dodatno obremenile davkoplačevalcev. Vse ostalo je iz trte izvito,” je dejal.
Po mnenju predlagateljev veta v zakonu številne nepravilnosti
Kot je med drugim izpostavila Lahova, interesno skupino moti, da zakon določa izključno pristojnost Okrožnega sodišča v Mariboru za sojenje v omenjenih sporih. V zvezi z uporabo postopkov za sojenje v gospodarskih sporih je opozorila, da naj bi bila Banka Slovenije kot regulator z vpogledom v vse podrobnosti delovanja bančnega sistema strokovno, kadrovsko in informacijsko mnogo močnejša od tipičnega vlagatelja v kvalificirana bančna upravičenja. Takšno neravnotežje pa lahko pomembno vpliva na dejanske možnosti tožnikov za uspeh v pravdah. Interesna skupina je kritična tudi do namena zakonodajalca, da z znižanjem sodnih taks združuje primere več tožnikov. “V tem primeru nastane neutemeljeno razlikovanje med 30 ali več tožniki, ki bodo skupaj vložili tožbo in imeli skupnega pooblaščenca, in ostalimi tožniki, ki teh pogojev ne bodo izpolnjevali,” so izpostavili v predlogu veta. Obenem bi lahko šlo tudi za kršitev pravice do proste izbire pooblaščenca, saj so se tožniki, če si želijo znižati sodne takse, primorani dogovoriti o enem skupnem pooblaščencu. Nenazadnje pa so v skupini opozorili tudi na spornost javne objave podatkov o tožnikih. “Ker zakon ne zagotavlja ustrezne implementacije odločbe ustavnega sodišča, saj ne vzpostavlja učinkovitega sodnega varstva za nekdanje imetnike kvalificiranih obveznosti bank, interesna skupina predlaga, da državni zbor ponovno odloča o zakonu,” je poudarila Lahova.
Državni svetnik Matjaž Gams je sicer izpostavil domnevno precenjenost bančne luknje v državnih bankah za 1,5 milijarde evrov. Vprašal se je, kdo bo odgovarjal za to, sploh v luči dejstva, da se je zaradi precenjenosti manka jemalo denar imetnikom kvalificiranih obveznosti.
Rok Kranjc