Nezadovoljni kmetje so se v jutranjih urah zbrali pred Direkcijo za vode v Celju. Z udeležbo na protestu so izrazili svoje nestrinjanje s postopki izgradnje suhih zadrževalnikov. Menijo namreč, da imamo že tako ali tako premalo kmetijskih površin.
Več kot 70 traktorjev se je po poročanju N1 pred 6. uro zjutraj zbralo pred celjsko Direkcijo za vode. Udeležence protesta moti vladna odločitev o pripravi državnega prostorskega načrta za zmanjšanje poplavne ogroženosti, kamor je vključena gradnja suhih zadrževalnikov. Menijo, da je pomembno varovanje kmetijskih površin, saj je teh že tako ali tako premalo. V zvezi s trajanjem protesta pa so pojasnili, da bo trajal, dokler ne bodo uspeli pristojnim izročiti svojih zahtev.
“Direkcija je tista, ki naj bi na naših zemljiščih gradila suhe zadrževalnike. Občine so te projekte začele, a je komunikacija z njimi katastrofalno slaba,” je za prej omenjeni medij povedal šentjurski kmet Žiga Jenšterle in dodal, da so sami deležni ignorance. Iz tega razloga so se po njegovih besedah zbrali kmetje z vseh koncev države, da javno izrazijo svoje zahteve.
Ker je na območju Celja že mogoče zaslediti nekaj zadrževalnikov, kmetje po izkušnjah opozarjajo, da je na takšnih površinah nemogoče kmetovati. Kar petkrat se je zgodilo, da so bili ti v lanskem letu poplavljeni. Takšna površina je tako neprimerna za gojenje hrane. “Noben denar ne pomeni nič, če svojih živali ne moreš nahraniti. Ne gre za denar, ampak za uničeno zemljo,” je še izpostavil.
Kmečki protest v Celju. Novinar N1 @blazskok poroča, da so se kmetje zbrali, ker zahtevajo zaustavitev vseh postopkov za izgradnjo suhih zadrževalnikov. Več: https://t.co/RuxCI5R5pC pic.twitter.com/7gE9Y5YYrA
— N1 Slovenija (@n1slovenija) February 14, 2024
Nasprotujejo hitrim razlastitvam
Boštjan Slemenšek iz Razgorc je za N1 izrazil nestrinjanje s hitrimi razlastitvami, kot pravi, zakoni niso prav napisani. “Zadeve je potrebno urediti,” je prepričan. Ob tem je dodal, da jih podpira celo Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS), pričakovati pa je, da bo uradno podal tudi izjavo predsednik Sindikata kmetov Slovenije. Pravi, da upajo, da bodo nekaj dosegli. “Ne morejo nam pobrati zemlje in dajati kmete v nič. Tako ne gre,” je še prepričan Slemenšek.
Ptujski kmet Stanislav Klemenčič je za isti medij opozoril, da gre lahko za suhi zadrževalnik do sedem hektarjev najbolj kakovostne zemlje. “Tudi za pločnike in kolesarske steze na Ptuju vzamejo kmetu po deset metrov, gospodom pa le po dva,” je pojasnil in opozoril, da je nujno zavedanje, da ko enkrat pride razlitja vode, tam zaradi kemikalij ni možno kmetovati. V zvezi z zagotavljanjem protipoplavne zaščite pa je omenil, da bi bilo potrebno, da se najprej sploh preveri, kje in kaj poplavlja. Struge potokov je treba očistiti in poglobiti. Prepričan je, da je to prva faza. Kot je dal vedeti, se mu ne zdi prav, da se zadrževalnike gradi na območjih, kjer sploh ne poplavlja.
V roku dveh tednov se nadejajo pogovorov
Po navedbah Radia Slovenija si kmetje v roku 14 dni želijo sesti za skupno mizo “z ministrico za kmetijstvo Matejo Čalušić, ministrom za naravne vire in prostor Jožetom Novakom, predstavniki kmetijsko gozdarske zbornice ter z načrtovalci suhih zadrževalnikov”.
Pred slovenjgraškim MKC se bodo kmetje po navedbah STA zbrali v popoldanskih urah. Kot ti navajajo, ne gre za protest, želijo si namreč le, da bi bili končno slišani. Slednji se bodo tam zbrali tedaj, ko se bo minister za naravne vire in prostor Jože Novak srečal z župani.
V nadaljevanju si lahko preberete zahteve slovenskih kmetov:
1. Uvedba bonitetnih točk zemljišč po starem sistemu (vsa naša zemljišča so dobila višje bonitetne točke, kar v praksi pomeni, da bo tudi prispevek KGZS večji, naj dajo možnosti pritožb in realne ocene kmetijskih zemljišč).
2. Prevetritev OMD plačil po GERK-ih in ne na splošno. Ta naj bodo javno objavljena (OMD je trenutno odmerjen po regijah, prav tako nekateri veliki na vzhodu dobivajo OMD, drugi, ki so 100-krat na slabšem, pa ne, sistem naj gleda po GERK-ih, ne pa na splošno, vse to jim že omogoča aplikacija SOPOTNIK). Enkrat za vselej oceniti vsako parcelo posebej in na podlagi realnih kazalnikov (možnost obdelave, strmina, velikost parcele, itd) določiti višino OMD plačil.
3. Degresija, prerazporeditev od velikih k malim (večje kot imaš površine, cenejša je obdelava na hektar, zato bi morali dodatno spodbujati kmetije do 40 hektarov. Trenutno so samo mali nekaj in največji nekaj dobili.) Degresija se smiselno uredi za vsako operacijo posebej glede na kalkulacije, ki upoštevajo zniževanje variabilnih stroškov s povečanjem površin.
4. Ukiniti “kavč kmete”. Kdor zemljo obdeluje, naj dobi subvencije (še vedno je v Sloveniji 15.000 lastnikov, ki imajo zemljo oddano in vlečejo subvencije, naj dobi pomoč tisti, ki dejansko dela. Vsakega prejemnika subvencij in ne zgolj kmetije nad 5.000 eur je treba kontrolirati. To se lahko vidi iz SOPOTNIK-a ali z drugimi dokazili … npr. z lastništvom mehanizacije ali računi za izdan produkt.
5. Prispevek za gozdne ceste plačujejo zgolj lastniki gozdov, uporabljajo pa jih vsi. Tudi tujci, ki hodijo po naših gorah. Ker je ta prispevek izrazito nepravičen in obremenjuje najbolj tiste, ki najmanj uporabljajo gozdne ceste, predlagamo, da se gozdne ceste vzdržujejo iz državnega proračuna oz. enako kot vse ceste. Obstaja tudi možnost, da vsak državljan prispeva 5 evrov, kot je to pri RTV-naročnini.
6. Spremeniti politiko najemanja skladove zemlje (trenutna politika tistim, ki že leta najemajo zemljo, daje prednost. Tako noben mlad ali nov kmet ne pride do zemlje, naj bo recimo v območju maksimalen zakup 10 ha, nato spet 10 ha … tako bi imeli večje število kmetov, ki dejansko rabijo zemljo). Ceno zakupa od sklada je potrebno rangirati glede ne količino ha, za vsakih 15 ha se cena dviguje.
7. Uvedba masnih bilanc (naj ima slovenska hrana slovensko poreklo, ne pa da lahko trgovci pod slovensko prodajajo kar koli, ker tudi sistem nadzora ne deluje). Prepovedati in držati nadzor nelojalnim oglaševanjem in zavajanjem potrošnikov.
8. Dopolnilne dejavnosti. Kmetje lahko opravljajo tudi dejavnosti, ki niso po klasifikaciji dopolnilne. Npr mehanik, video creator, računalničar, coach, pravnik … Zdaj morajo odpreti s. p., s tem pa avtomatsko niso več kmečko zavarovani. Posledično izpadejo iz vseh razpisov. Dovolimo kmetu, da ima širši spekter znanja in dela kot zgolj omejevanje na kmetjistvo.
9. Kjer država/občina uvede omejitve na kmetijski zemlji, npr. varovalni pas voda 15 m, vodovarstveno območje, območje daljnovodov itd., naj zagotovi državno financiranje (to je stvar skupnega dobrega, tam naj financira vsa skupnost financira in ne zgolj iz kmetijskega denarja). Vse služnosti, ki potekajo po kmetijskih zemljiščih, naj dobijo primerno odškodnino. Stroškovnik naj pripravi KGZS ali Vlada.
10. Po zgledu Francije uzakoniti pravico do kmetovanja (kmet obdeluje krajino in skrbi za to, da sploh še kdo živi na podeželju, takemu kmetu je treba dati pravico pred priseljenci, pred vznemirjanjem zaradi mukanja živali in pred hrupom kmetijskih strojev).
11. Električne omrežnine prestaviti na 30 min blok (trenutni sistem omrežnin je nastavljen tako, da bodo ravno kmetje, ko prižgejo puhalnik, šrotar, črpalko, molzni stroj, pralni avtomat) plačevali visoko omrežnino. Čeprav ti stroji ne tečejo dolgo, imajo špice ravno pri zagonu. Poraba elektrika ni visoka, sistem omrežnin pa jih bo kaznoval …
12. Ureditev vodnih pasov na način, če se prepove obdelava, naj kmet zato dobi odškodnino … (Ukinitev vseh obvodnih pasov ob vseh jarkih in potokih, saj večinoma služijo kot izsuševanje površine in ne kot nek stalen vodni vir, saj so večino časa suhi razen ob nalivih. Ob rekah pa največ 5-metrskik pas. Brez omejitev obdelave okrog vodotokov, kot je bilo doslej.)
13. Gospodarjenje z zvermi naj se vrne nazaj pod Lovsko zvezo, ne pod Zavod za gozdove.
14. Izplačila subvencij v istem letu, kot je subvencijsko leto oziroma za to določiti datum, do kdaj bodo ta izplačana. Nekateri imajo kredite vezane na to, drugi pa lahko v drugem obdobju padejo pod drugačno obdavčitev.
15. Umakniti pogojenost, da mora biti 4 odstotke ornih kmetijskih zemljišč namenjenih obvezni prahi.
16. Možnost ureditve statusa kmetije tako, da ni težav pri prevzemih kmetije na novega nosilca (problem fizične osebe z dejavnostjo, naj bo KMG-MID kot matična številka podjetja, kar bi rešilo ogromno birokratskih zapletov pri prevzemu kmetije.).
17. Vzpostavitev finančnih instrumentov za vse kmete (ugodna dolgoročna posojila, delno ali v celoti jamstvo države za investicije, za nakup zemlje, itd.).
18. Poenostavitev okoljskih ukrepov in subvencijskih izplačil. Vedno strožja okoljska pravila, ki onemogočajo normalno kmetovanje. Na drugi strani uvoz poceni hrane iz tretjih držav, ki ne dosega naših standardov EU. Ukrepe zastaviti tako, da bodo kmetije konkurenčne na trgu in bodo imele možnosti normalnega razvoja ter življenja na kmetijah.
19. Glavni posevek naj bo določen od časa setve do časa spravila oziroma do tehnološke zrelosti. Ni smiselna časovna omejitev glavnega posevka za obdobje med 1. 5. do 31. 7. v tekočem letu za posevek, ki je dlje časa na njivi v tem obdobju.
20. Ureditev dostojnega plačila za upokojene kmete. Kmetje se ob upokojitvi znajdejo v težkem finančnem položaju zaradi nizkih pokojnin. Potisnjeni na sam socialni rob družbe in pahnjeni v odvisnost mlade generacije na kmetijah.
21. Ukinitev SOPOTNIK-a za nadzor. Kljub temu se vloge ne rešujejo hitreje, kmetje smo kot hlapci nadzorovani na vsake dva do tri dni. ZAUPANJE v delo kmetov in določitev normalnih pogojev kmetovanja bo doprineslo več od stalnega nadzora in gore birokracije, ki vsako leto prispeva k zmanjševanju števila kmetijskih gospodarstev.
22. Zmanjšanje birokratskega aparata, vezanega na nadzor kmeta. Naj se dodeli zgornja meja zaposlenih na KGZS, agenciji, ministrstvih, uradih in drugih.
23. EU razpisi in dodeljena sredstva. Sredstva, namenjena za investicije in posodobitve kmetijskih gospodarstev dodeliti tako, da bodo sorazmerno z deleži obdelave kmetijske zemlje. Torej če kmetijska podjetja obdelujejo 4 % vseh kmetijskih zemljišč v Sloveniji, naj bo za njih razpisanih 4 % sredstev od celote, ostalo pa za kmetije. Tako bi bilo bistveno več kmetov deležnih razvojnih sredstev na razpisih. V sedanjem sistemu pa podjetja poberejo 37 % sredstev, obdelujejo pa samo 4 % sredstev.
24. Oprostitev plačila komunalnega prispevka za vse kmetijske objekte (tako enostavne kot zahtevne), dopustiti gradnjo kmetijskih objektov na kmetijski zemlji (silosi, strojne lope, kozolci). Dopustili ste namreč agrofotovotaiko, kjer so vsi produkti kitajski, objektov, ki jih kmet potrebuje za izvajanje osnovne dejavnosti, pa ne dopuščate. Kmet pa mora izkazovati upravičenost do gradnje s prilivi iz kmetijske dejavnosti.
25. Uskladitev subvencij z inflacijo. Inflacija zadnjih 6 let je že blizu 40 %. To pomeni, da kmet realno vsako leto prejme manj subvencij, obenem pa se vsi stroji, gradnja in tehnologija dražijo.
26. Sprememba učnih načrtov v osnovnih in srednjih šolah in objektivno poučevanje o pomenu kmetijstva. Vse agende zelenega prehoda, izpustov toplogrednih plinov in drugo naj ne temelji na vsakokratnem medijskem pritisku, ampak naj bo učni program prilagojen slovenskim razmeram.
27. Izplačilo CO2 kuponov kmetom za absorbcijo z rastlinsko predelavo. Namreč gozdovi, travniki in polja so absorberji CO2, nase vežejo ogljik in prispevajo k čistejšemu ozračju. Na podlagi GERK-ov lahko za vsakega kmeta izračunamo, koliko CO2 je predelal in naj dobi za to ustrezno plačilo.
28. Sprememba zakona o zaščiti živali, vložitev amandmaja, kjer se se ukine institut pooblaščenega prijavitelja, naj kmetijska gospodarstva kot doslej pregledujejo izobraženi strokovnjaki. V primeru anomalij in kršenja zakonodaje, kot je bilo v primeru Možgan, naj se zagotovi brezplačna pravna pomoč kmetom.
29. Debirokratizacija kmetijstva. Ukiniti elektronsko vodenje delovnih opravil na kmetiji in zmanjšanje podvajanja evidenc. Digitalizacija kmetijstva ni prepisovanje podatkov s papirja na računalnik.
30. Umaknitev predloga za AO zavarovanje vlečenih kmetijskih strojev (balirka, trosilec, zgrabljalnik, obračalnik, cisterna itd.), saj je to že krito s AO zavarovanjem traktorja.
31. Dovoljenje za vožnjo s traktorjem in traktorskimi priključki tudi za praznike in nedelje ter ponoči ob ustrezni svetlobni označitvi (ponoči obvezna rotacijska luč).
32. Ukinitev vseh predlogov sprememb zakonov, ki po poenostavljenem postopku razlaščajo kmetijska zemljišča. Ta naj bodo trajno varovana skladno z Ustavo, vsak poseg v to pa naj bo omejen. Soglasodajalci k OPN-jem naj poleg Ministrstva za kmetijstvo postanejo tudi Kmetijsko gozdarska zbornica, Sindikat in druge nevladne organizacije.
33. Družinskim kmetijam oz. kmetom, ki imajo otroke, omogočiti brezplačne vrtce ne glede na velikost kmetije, saj s tem ohranjamo kmetijo in podeželje. Slovenija se že tako ali tako demografsko zelo stara, zato vzpodbudimo kmete, da bodo imeli otroke.
Ž. N.