Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateja Čalušić se je na srečanju s predstavniki kmetijskih organizacij zavezala, da bo zagovarjala stališče kmetov. Na pogajanjih so govorili o neposrednih plačilih, izvzemu plačil OMD iz obdavčitve, uredbi o pogojenosti, prahi, prepovedi preoravanja, masnih bilancah in razlastitvi kmetov zaradi suhih zadrževalnikov.
Pogajanja so uradno prekinili zaradi avgustovskih poplav in razrešitve prejšnje ministrice Irene Šinko, a se človek ne more znebiti občutka, da gre tako kot na drugih področjih tudi pri kmetijstvu za ignoranco in namerno zavlačevanje, pravijo nekateri kmetovalci.
Predstavniki kmetijskih organizacij so se tokrat na pogajanjih prvič srečali z novo kmetijsko ministrico Matejo Čalušić, ki se je tako kot nekdanja ministrica Irena Šinko zavezala k podpori njihovih zahtev in zagovarjanju stališč kmetov. Šinkovo naj bi po neuradnih informacijah zamenjali ravno zaradi prevelike podpore kmetov.
Zahteve kmetov ostajajo enake
Plačila, vezana na zbirno vlogo: za leto 2023 so izplačila zamaknjena zaradi prehoda na nov sistem, od vključno letos bo časovnica izplačil enaka kot do zdaj.
- Do zdaj naj bi bilo izplačanih približno 70 odstotkov vlog ali dve tretjini sredstev za OMD, izplačilo preostanka OMD izplačil je predvideno do 23. februarja 2024.
- Izplačila 80 % neposrednih plačil bodo potekala v obdobju od 15. februarja do 15. marca 2024, končne odločbe (preostalih 20 odstotkov) bodo začeli izdajati konec aprila oziroma v začetku maja 2024.
- Izplačila za KOPOP, DŽ in EK bodo izvajali v maju in juniju 2024.
Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja (AKTRP) zagotavlja, da si prizadeva predvideno časovnico skrajšati.
Glede izvzema plačil OMD iz obdavčitve je ministrica prisluhnila argumentom za izvzetje. Argumentiran predlog bo predstavila pristojnemu ministru za finance.
15. FEBRUARJA 2024 bo ministrica kmetijskim organizacijam predstavila medresorsko usklajeno mnenje in nadaljnje korake.
Slovenija bo podprla predlog odstopa od zahteve za štiri odstotke neproizvodnih površin za leto 2024. Namesto da bi štiri odstotke ornega zemljišča pustili neobdelanega ali namenili za neproizvodne površine, se bo štelo, da kmetje v EU, ki pridelujejo kmetijske rastline, ki vežejo dušik (leča, grah ali bob), in/ali vmesne posevke na sedmih odstotkih svojih ornih zemljišč, izpolnjujejo zahtevo. Strokovne službe ministrstva bodo proučile, ali odstop velja samo pri beljakovinskih rastlinah ali tudi pri drugih.
Glede prepovedi preoravanja ob vodotokih (DKOP štiri) so kmetijske organizacije ministrico seznanile, da sta ob vodotokih v tri- oziroma petmetrskem pasu na podlagi evropske zakonodaje prepovedana samo gnojenje in uporaba FFS, prav tako v pet- in 15-metrskem pasu na podlagi slovenskega zakona o vodah. Kmetijske organizacije predlagajo, da se prepoved preoravanja v Uredbi o pravilih pogojenosti umakne, kar ni v nasprotju s Strateškim načrtom skupne kmetijske politike 2023–2027. Ministrica bo problematiko naslovila na pristojno ministrstvo za naravne vire in 15. februarja 2024 seznanila kmetijske organizacije z morebitnimi predlogi rešitev.
Država članica mora imeti po navedbah AKTRP vzpostavljen sistem namernih in nenamernih kršitev ter sankcij. Pri namernih mora biti dokazan naklep, zaradi česar so »tako rekoč nedokazljive«. Pri AKTRP je uradno imenovana delovna skupina, ki presoja morebitne namerne kršitve, ugotovitve naknadno presojajo tudi pravniki. Pravne službe MKGP, AKTRP in KGZS bodo pregledale zakonodajo EU, Uredbo o pogojenosti glede kršitev ter sankcij in dosedanje primere namernih kršitev ter predstavile primerne rešitve za ustreznejšo uvedbo sistema kršitev in sankcij v Uredbi o pogojenosti.
Na področju masnih bilanc je so pri Evropski komisiji uspešno notificirali Pravilnik o zagotavljanju sledljivosti porekla za meso, imenovanje medresorske delovne skupine za vzpostavitev informacijskega sistema za spremljanje masnih tokov mesa pa je zastalo zaradi razrešitve nekdanje ministrice. V dveh do treh tednih bo MKGP sklical sestanek z Upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) in vsemi deležniki na temo notificiranega pravilnika, v treh tednih pa bodo imenovali medresorsko delovno skupino za vzpostavitev informacijskega sistema za spremljanje masnih tokov.
Predstavniki kmetijskih organizacij so ministrici predstavili problematiko umeščanja suhih zadrževalnikov, zaradi česar bodo izgubili najboljša kmetijska zemljišča in bili razlaščeni. Ministričino stališče je, da je treba kmetijska zemljišča zaščititi, zato bo kmetijsko ministrstvo vključeno v celotno fazo umeščanja. Do sestanka s pristojnim ministrom Novakom je zato treba tudi v sodelovanju s kmetijskimi organizacijami pripraviti vsa izhodišča.
Ministrica naj bi medresorsko zagotovila vnovično aktiviranje delovne skupine za zveri.
Pravilnik o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov republike Slovenije se bo po besedah ministrice spremenil, pri čemer je ambicija sklada, da se približa kmetijam. Poudarila je, da je treba predhodno pregledati interesni potencial na terenu in preveriti možne rešitve.
Geodetska uprava Republike Slovenije (GURS) bo pogovore s kmetijskimi organizacijami glede bonitetnih točk nadaljevala na pogajanjih 15. februarja 2024.
Kmetijske organizacije bodo vztrajale pri izpolnitvi stavkovnih zahtev in rešitvi težav kmetov, ki zaradi omejitev samoorganizirano protestirajo. Če stavkovne zahteve ne bodo izpolnjene in se pogajanja prihodnji četrtek ne bodo nadaljevala, bodo kmetje protestne aktivnosti stopnjevali. Na podlagi izjav nekaterih kmetov lahko že 16. februarja pričakujemo ZAPRTJE VSEH AVTOCESTNIH UVOZOV IN IZVOZOV v bližini slovenskih mest.
Pomurske novice