V naporih, da bi pokazali, kako res niso vredni šolnine, ki znaša preko četrt milijona, so na nekoč prestižni ameriški univerzi Yale predstavili predmet v drugem semestru, ki se bo ukvarjal z različnimi načini, kako nasprotovati “belskosti”.
Predmet, ki naj bi ga začeli izvajati v pomladnem semestru, bo preučeval, kaj definira “belskost” kot “kulturno konstruirano in ekonomsko inkorporirano entiteto, ki se dotika in določa vrednost skoraj vsakega aspekta ameriškega življenja in kulture.” Pri predmetu naj bi gledali na “belskost” na kreativen način, poroča Breitbart, študenti pa naj bi bili spodbujeni k uporu proti “belskosti” skozi ustvarjanje iger, pesmi in spominov.
Z drugimi besedami, gre za pranje možganov in aktivizem zagovornikov identitetne politike, s ciljem demoniziranja belcev, ki so v očeh poststrukturalistov dežurni krivci za vse tegobe tega sveta.
“Belskost” naj bi bila tako po definiciji, ki jo je zagotovila univerza v Calgaryju, “močna fikcija, ki je podprta z močjo in nasiljem.” Vsak razumen človek bo uvidel, da je ta definicija ena sama fikcija. A to še ni vse. Avtor nadaljuje s trditvijo, da je “belskost stalno se spreminjajoča meja, ki ločuje tiste, ki so upravičeni do določenih privilegijev, od tistih, katerih izkoriščanje in izpostavljenost nasilju je upravičeno s tem, da niso beli.”
Kulturni marksizem razžira univerze od znotraj
Ta nova rasistična teorija, ki jo širijo po anglosaških univerzah, ima svoje temelje v kulturnemu marksizmu, kjer so se stari pojmi družbenih razredov zamenjali za raso. Tako naj bi belci predstavljali novodobno buržoazijo, medtem ko so ostale rasne manjšine v očeh marksistov zatirani proletariat. Še dodatno norost predstavlja premisa, da je neka biološka danost, kot je rasa, koncipirana kot družbeni konstrukt, torej rasa je po njihovem mnenju nekaj, kar je določeno s strani družbe. Podobnega mnenja so navsezadnje tudi o spolu, tako da je krog norosti sklenjen.
Predmet bo na Yaleu poučevala profesorica angleščine Claudia Rankine, ki se v svojem delu osredotoča na teme rase in “belskosti”. Učni načrt predmeta naj bi tako vseboval problemske sklope, kot so: “konstrukcija belskosti, belo lastništvo, bela moškost, bela ženskost, beli govor, belo bogastvo, beli prostor in bela domišljija”. Rankine je v preteklosti napisala dramo The White Card, ki se osredotoča na vprašanje “belskosti” znotraj ameriške družbe.
Ivan Šokić